Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Letala devet dni nad pomursko ravnico

 

Začelo se bo državno jadralno prvenstvo

Državno jadralno prvenstvoJadralno letalstvo/Murska Sobota – Na športnem vzletišču Rakičan pri Murski Soboti, pravzaprav nad pomurskim nebom, bo od petka, 28. julija do, nedelje, 5. avgusta potekalo državno jadralno prvenstvo 2012 in Mednarodno odprto prvenstvo Zavarovalnice Triglav. Skupno bo sodelovalo 32 tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih aeroklubov, ter tekmovalec iz Madžarske, ki bodo tekmovali v klubskem in odprtem razredu. Ti dve kategoriji se ločita po razponu kril.

Odprti lahko letijo z razpetino večjo od 15 metrov in z uporabo zakrilc (flapov – omogočajo spremembo profila in doseganje večjih hitrosti). Klubski razred pa pomeni, da se lahko leti do razpona 15 metrov brez uporabe zakrilc in brez uporabe vodnega balasta.

Letošnje 21. državno prvenstvo v jadralnem letenju bo potekalo v organizaciji Aerokluba Murska Sobota, izmed 32 tekmovalcev, bo v odprtem razredu sodelovalo 10 tekmovalcev iz osmih aeroklubov, v klubskem razredu pa enaindvajset tekmovalcev iz desetih aeroklubov. Vsem omenjenim pa se bo na mednarodnem odprtem tekmovanju pridružil še tekmovalec iz AK VAC na Madžarskem. Največ tekmovalcev prihaja iz Aerokluba Celje, ki sodi po številu jadralnih pilotov, novo šolanih jadralnih pilotov ter številu jadralnih letal v sam slovenski vrh. Barve domačega aerokluba pa bodo zastopali trije tekmovalci, in sicer, Damijan Korpič, Marjan Medič v klubskem razredu in Rajko Grčar v odprtem razredu.

Kot so na posebni tiskovni konferenci, pred pričetkom tekmovanj povedali: predsednik Aerokluba MS Albert Smodič, vodja organizacijskega odbora Damijan Krpič, predstavnik tekmovalcev Rajko Grčar in upravnik letališča Dušan Korc, bodo leti v obeh kategorijah dolgi do 500 kilometrov. Za vleko vseh dvaintrideset tekmovalcev bo skrbelo pet vlečnih letal, od tega dve iz domačega kluba in tri najeta. Prvenstvo bo potekalo v zračnem prostoru Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Prednost organizatorja AK Murska Sobota je varno letenje nad prekmursko ravnico, ki s svojimi velikimi polji nudi možnost za varen izven letališki pristanek, ki je v jadralnem letenju nekaj običajnega. Prvič se je na prvenstvo prijavil tudi tuji tekmovalec. Za gledalce bo najbolj zanimiv pričetek tekmovanja, ki bo potekal vsak dan prvenstva okrog enajste ure ter konec tekmovanja, ko se bodo jadralna letala vračala čez ciljno črto in spuščala vodo. Sprotni rezultati tekmovanja bodo objavljeni na spletni strani Aerokluba Murska Sobota, razglasitev končnih zmagovalcev pa bo potekala v nedeljo, 5. avgusta ob deseti uri zjutraj.

V AK Murska Sobota je sicer trideset članov jadralne sekcije, ki letijo na petih jadralnih letalih. Dvosedežno jadralno letalo tipa Blanik L-13 je namenjeno za osnovno šolanje, Pilatus B-4 za visoke akrobacije, dva DG-100 za letenje preletov. Jadralno letalo Discus 2C so kupili v letu 2008 in je sekciji jadralnih pilotov dalo nov zagon ter možnost za še bolj kakovostno tekmovalno letenje. Članstvo v jadralni sekciji se iz leta v leto povečuje, kar je spodbuda za dobro delo sekcije tudi v bodoče. Klub, ki je v zadnjih desetih letih organiziral že šest (skupaj pa sedem) državnih prvenstev, vlaga veliko truda v obnovo obstoječe jadralne flote. Prav tako skrbi za mlado sekcijo in šolanje novih jadralnih pilotov. Članstvo v jadralni sekciji se iz leta v leto povečuje, kar je spodbuda za dobro in uspešno delo tudi v prihodnje.

Jadralno letenje je v Sloveniji sicer eden izmed najrazvitejših letalskih športov. To potrjujejo vrhunski rezultati slovenskih jadralnih pilotov na mednarodnih tekmovanjih in veliko osvojenih svetovnih rekordov. Slovenija je s svojo lego in razgibano geografsko podobo pravi raj za jadralne pilote. Alpe na eni strani in odprta ravnina Panonske nižine na drugi strani ponujata dobre pogoje za jadralno letenje. Jadralno letalo vzleti s pomočjo vlečnega letala in na višini 500 metrov odpne vlečno vrv. Let nadaljuje s pomočjo vzgornikov (termika – segret zrak) in nabira višino do baze (meja oblakov cumulusov). Če je baza oblakov na 2.000 metrih, pomeni, da bo jadralno letalo v drsnem letu preletelo razdaljo 70 kilometrov. Dolžina preleta je odvisna od drsnega razmerja jadralnega letala. Svetovni rekord v jadralnem letenju znaša 2.000 kilometrov.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Aeronavtika Letala devet dni nad pomursko ravnico