Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Balonarski spektakel kot uvertura za svetovno prvenstvo

 

Pomurje bo letos gostilo odprto državno prvenstvo, prihodnje leto pa svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni

Baloni PomurjeKar 40 ekip, s čimer je zapolnjena kvota, iz 17 držav bo od 27. avgusta do 1. septembra v gradu Rakičan in na tamkajšnjem letališču nastopilo na odprtem državnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Gre za odmevno tekmovanje, ki je tudi nekakšna uvertura prihajajočega svetovnega prvenstva, ki ga bo Slovenija gostila od 19. do 26. septembra 2020, in sicer na isti lokaciji v Prekmurju. Organizator svetovnega balonarskega prvenstva v Murski Soboti je Balonarski klub Roto skupaj z Mestno občino Murska Sobota, Letalsko zvezo Slovenije in Aeroklubom Murska Sobota. »Ponosni smo, da nam je bila 26 let po zadnjem evropskem prvenstvu v Sloveniji zaupana organizacija svetovnega prvenstva v balonarstvu 2020 v Murski Soboti, ki bo največji balonarski spektakel pri nas doslej. To je veliko priznanje za slovensko balonarstvo in nadvse odgovorna naloga za organizacijski odbor. Veseli nas, da bomo že letos gostili 40 ekip domačih in tujih pilotov na odprtem slovenskem državnem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni, kjer bomo priča novi generaciji mladih, ambicioznih in zagnanih pilotov, ki meje poletov z baloni pomikajo višje,« je o prihajajočem dogodku povedal generalni direktor BK Roto, Matjaž Pavlinjek.

Svetovno prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni poteka na vsaki dve leti že od leta 1973. Leta 2014 se je odvijalo v Braziliji, 2016 na Japonskem, 2018 v Avstriji, naslednje balonarsko svetovno prvenstvo pa bo torej potekalo od 19. do 26. septembra 2020 v Sloveniji. Priprave za ta veliki dogodek so se začele, neka vrsta generalke pa bo letos od 27. avgusta do 1. septembra, ko bo potekalo Slovensko odprto DP, ki se ga lahko udeležijo tudi ekipe iz tujine. Kako veliko je zanimanje za to prvenstvo, kaže dejstvo, da je bila kvota 40 ekip za letošnje tekmovanje zapolnjena že prvi mesec po odprtju prijav, tako da že letos lahko pričakujemo veliko število pilotov, ki bodo trenirali in leteli nad pomursko ravnico.
Organizator državnega in svetovnega balonarskega prvenstva v Murski Soboti BK Roto je bil ustanovljen leta 1993 in ima tri aktivne pilote (Matjaž Pavlinjek, Goran Grgič, Radoš Švagelj), ki se redno udeležujejo regionalnih, nacionalnih in mednarodnih tekmovanj. Najboljši rezultat kluba je 3. mesto Radoša Švaglja na državnem prvenstvu leta 2015 in 2017. Organizacijski tim se lahko pohvali z organizacijo slovenskih nacionalnih prvenstev med letoma 2013-2017 in tekmovanja FAI leta 2017 ter več kot 10-letnimi izkušnjami iz različnih področij tega športa (kot piloti, uradne osebe na tekmovanjih, člani ekip ...) v nacionalnih, evropskih in svetovnih FAI tekmovanjih. V letu 2020 jih čaka zelo zahtevna naloga, saj bo na svetovnem prvenstvu sodelovalo 105 mednarodnih tekmovalnih ekip, 40 udeležencev festivala, pričakujemo skupaj 145 balonov, kar pomeni, da bo vključno z ekipami, osebjem ter gosti v Pomurju gostovalo do tisoč ljudi.
Letenje s toplozračnimi baloni je atraktivna, a izjemno specifična in zahtevna tekmovalna športna disciplina, ki je hkrati tudi spektakularna paša za oči. Tudi v Sloveniji je priljubljena in ima dolgotrajno tradicijo. Prvi Slovenec, ki je imel priložnost videti balon, je bil matematik Jurij Vega in to že leta 1784, manj kot leto dni po prvih poletih v Parizu. Začetki sodobnega balonarstva v Sloveniji segajo v leto 1978, ko je poletel prvi balon in je v košari bolj po nesreči kot namenoma ponesel Slavka Avija Šorna. V Sloveniji je balonarstvo počasi pridobilo na množičnosti. V deželi z dvema milijonoma prebivalcev smo izšolali nekaj manj kot 150 pilotov in registrirali 50 toplozračnih balonov. Za letenje sta primerni predvsem osrednja in vzhodna Slovenija. „Državna prvenstva smo organizirali 17-krat in slavili 8 prvakov. Mladi rod tudi pri nas vztrajno trka na vrata in premika meje. Tako smo dočakali evropsko žensko prvakinjo v letu 2010, ko je v Litvi slavila Gabriela Slavec, in bronasto medaljo na evropskem prvenstvu, ki jo je osvojil Vito Rome v letu 2015", poudarjajo v BK Roto. Pomurska ravnica je že leta 1994 gostila evropsko prvenstvo v letenju s toplozračnimi baloni. Takratne ekipe tekmovalcev se ga še vedno z naklonjenostjo spominjajo po odlični organizaciji, lepi pokrajini za letenje in prijaznosti domačinov. Pomurska pokrajina je idealna za letenje z baloni zaradi svoje ravnice ter primernih temperatur in vetrov. Slovenija danes premore kar nekaj odličnih pilotov toplozračnih balonov, ki dosegajo izjemne rezultate na mednarodnih tekmovanjih, tudi v prvi kategoriji dogodkov FAI.
Slovenski balonarski šampioni so: Gabriela Slavec, ki se je rodila leta 1975 v Braziliji. Z balonarstvom se ukvarja od leta 1987, ko se je kot članica ekipe pridružila pilotom na prvem organiziranem balonarskem dogodku v Braziliji. Leta 1991 je na brazilskem državnem prvenstvu prvič prevzela vlogo sodnika opazovalca, dolga leta je delovala tudi kot slovenska delegatka v Mednarodni letalski zvezi in balonarski komisiji. Z letom 2000 je kot pilotka toplozračnih balonov začela tekmovati na nacionalnih in mednarodnih srečanjih. V Litvi je leta 2010 kot predstavnica Slovenije dosegla svoj najboljši dosežek, naziv evropske prvakinje na prvem ženskem evropskem prvenstvu v letenju s toplozračnimi baloni. Tukaj je tudi Vito Rome, ki se je rodil leta 1985 v Ljubljani. V svet balonarstva je vstopil že pri 18. letih, z letom 2007 pa je začel tekmovati na državnih, evropskih in svetovnih prvenstvih. Uveljavil se je kot eden najboljših pilotov toplozračnih balonov pri nas, je večkratni državni prvak in nosilec najboljšega slovenskega tekmovalnega dosežka v balonarstvu - evropske bronaste medalje iz leta 2015. Nikakor ne smemo pozabiti niti na Slavka Avi Šorna, ki je pionir in legenda slovenskega balonarstva. Njegov krstni let 11. novembra 1978 se je v zgodovino zapisal kot prvi polet s toplozračnim balonom v Sloveniji. Trenutno beleži več kot 4000 ur letenja s toplozračnimi baloni, je rekorder v vseh državnih kategorijah (razdalja, višina, trajanje) in veteran številnih državnih, desetih evropskih in devetih svetovnih prvenstev. Medalje je osvojil na številnih državnih prvenstvih, zadnjo leta 2013. Njegova najboljša dosežka na mednarodni ravni je četrto mesto na evropskem prvenstvu v Nemčiji leta 2007. Od leta 1992 deluje kot licenciran inštruktor.
Balonarstvo je v splošni javnosti priljubljeno predvsem zaradi čudovitih razgledov in značilne spokojnosti poletov, zato se večina ljudi ne zaveda, da je to tudi zahtevna tekmovalna športna disciplina. Čeprav tekmovalno balonarstvo fizično ni zelo zahtevno, vseeno terja veliko znanja, koncentracije, treninga in trdega dela. Tekmovanja potekajo na nacionalnih, regionalnih, mednarodnih in svetovnih ravneh, v skladu s standardnimi pravili Mednarodne letalske zveze (FAI), ki določajo naloge, v katerih se pomerijo piloti, in pravila, na podlagi katerih je na koncu tekmovanja izbran pilot - zmagovalec. Balonarska tekmovanja potekajo več dni skupaj. Vsak dan se navadno načrtuje dva poleta, vsak polet pa lahko vsebuje več različnih nalog, ki so opredeljene pred samim začetkom poleta, ko so znane vremenske razmere. Cilj tekmovalnih letov ni doseganje najboljšega časa, razdalje ali višine kot pri ostalih športih. Tekmovanja od pilotov zahtevajo, da uporabijo svoje znanje pri upravljanju balonov nad določenim območjem. Vključujejo cilje, tarče, področja za točkovanje, časovne in prostorske omejitve, ki jih mora pilot upoštevati, da dokaže svoje sposobnosti načrtovanja letenja, predvidevanja in upravljanja z balonom v danih vremenskih razmerah. Tekmovanje je pravzaprav strateška igra, v kateri tekmovalci kombinirajo več komponent, kar zahteva precej taktičnih znanj. Pilot lahko doseže dobre rezultate pri tekmovalnih nalogah z ustrezno kombinacijo načrtovanja poleta, sem sodi predvsem izbor primernega vzletnega mesta, pri čemer se pilot zanaša na podatke o smereh vetra na različnih nadmorskih višinah, taktike pri izbiri in določanju ciljev, dobrega upravljanja balona in ščepca tekmovalne sreče. Pilot z dviganjem ali spuščanjem balona poskuša ujeti tisti sloj zraka, ki ga nosi proti cilju. Sam balon ne pristane na tarči, pač pa pilot proti središču tarče vrže marker (majhen obtežen trak). Rezultat je razdalja med markerjem in središčem tarče. Največ točk prejme pilot, čigar marker pristane najbližje označeni tarči.
Ali ste vedeli?
Toplozračni balon je prva tehnologija na svetu, ki je človeku omogočila letenje. Prvi let v zgodovini človeštva sta 21. novembra 1783 v Parizu izvedla Jean-François Pilâtre de Rozier in François Laurent d'Arlandes. Sam balon, ki sta ga zasnovala brata Montgolfier, je danes na ogled v londonskem Muzeju znanosti.
V Prekmurju stoji spomenik prvemu balonu, ki je pristal na slovenskih tleh. 18. avgusta 1934 sta stratosferska letalca profesor Max Cosyns in njegov asistent Nere van Elst z balonom vzletela z letališča Hou-Havenne v Belgiji. Veter ju je nato ponesel čez Avstrijo in proti Prekmurju. Pristala sta v vasici Ženavlje, ki je s tem zaslovela po celi Evropi, senzacija pa je privabila okrog 6.000 obiskovalcev.
Prvi slovenski balon na vroč zrak je bil izdelan jeseni 1978. Med pripravami na prvi polet se je vrv, na katero je bil balon privezan, odtrgala in balon je s seboj po nesreči na krstno pot ponesel tudi Slavka Avija Šorna. Avantura se je srečno končala nekaj ur pozneje na Žirovskem vrhu. Presenetljiv začetek s srečnim koncem in zgodovinski trenutek za sodobno slovensko balonarstvo!
Kako visoko gre lahko balon? Zelo visoko! Nosilec državnega višinskega rekorda je Avi Šorn, ki je leta 1996 z balonom dosegel kar 10.321 m! Pri turističnih poletih baloni običajno dosegajo višine od 50 do 500 metrov, kar je tudi optimalna višina za lep razgled in fotografiranje. Ko pa govorimo o balonarstvu kot športni disciplini, so višine precej bolj vrtoglave. Svetovni višinski rekord v poletih s toplozračnimi baloni je 26. novembra 2005 dosegel Vijaypat Singhania. Med zgodovinskim poletom, ki ga je začel v središču Bombaja in končal 240 km južneje, v kraju Panchale, se je namreč dvignil neverjetnih 21.027 m visoko!
Letos beležimo 20-letnico prvega poleta okoli sveta. 20. marca 1999 sta Brian Jones in Bertrand Piccard postala prva pilota, ki sta v neprekinjenem poletu obkrožila svet. Pot, ki sta jo začela v švicarskih Alpah in zaključila v Egiptu, sta opravila v 19-ih dneh, 21 urah in 55 minutah, potovala pa sta z lepotcem Breitling Orbiter 3, balonom na vroč zrak in helij ter pogonom na propan.
Ste že slišali za ime Fedor Konjukhov? Konjukhov, raziskovalec in verjetno največji trenutno živeči avanturist, je živa legenda v svetu balonarstva. Leta 2016 je s hibridnim balonom v svojem prvem poizkusu in solo zasedbi izvedel let okoli sveta. 272 ur in 11 minut, kar je trajal polet, je preživel v karbonski kapsuli le malo večji od kopalne kadi in pri tem opravil 33,521 km dolgo pot okrog zemeljske oble. Letel je čez kontinente, gorske očake, oceane in skozi nevihte, na čase z vrtoglavo hitrostjo 200 km/h in na višinah do 10,500 m. S tem podvigom je podrl rekord, ki ga je leta 2002 postavil Steve Fossett – za kar 52 ur in 13 minut. Torej, še vedno mislite, da je balonarstvo lahek šport?

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Aeronavtika Balonarski spektakel kot uvertura za svetovno prvenstvo