Snopovci so se srečali s Kristino iz Kanade

SNOP 2018Na Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, v Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec minulega tedna potekalo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop. Srečanje, ki ga je pripravila Anica Maras – Pika, je bilo pravzaprav srečanje z zvesto poslušalko Snopa Kristino iz Kanade. Kristina, rojena Peserl, se je rodila v Jurovskem Dolu, v Kanadi pa živi že 52 let. Nadvse prijetnega srečanja, ki je bilo v celoti posvečeno Kristini, se je udeležilo 46 udeležencev iz cele Slovenije.

Zanimivo druženje „Nočnih ptičev

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Beltince) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

Dödölijada PuconciMinulo nedeljo je Kulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 15. Dödolijado in 20. Zlata kijanco. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo sedemnajst ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

Mariborske „lisičke" so se, z več kot 170 gobjimi vrstami, predstavile v sosednji Avstriji

Gobe LaafeldČeprav letošnje leto (vsaj doslej) ni posebej bogato z gobami, to ne pomeni, da ljubitelji gob in gobarjenja niso aktivni. Tudi članice in člani Gobarskega društva Lisička iz Maribora so pogosto v naravnem okolju, kajti kljub „gobarski suši", v gozdovih in na travnikih pogosto opazimo čudovite primerke gob, in se sprašujemo ali so morda užitne in tudi okusne? In ker nam strokovnjaki svetujejo, da uživamo samo tiste gobe, ki jih zanesljivo poznamo, potem je dobro, da se čim več naučimo o gobah, še posebej če smo njihov ljubitelj.

Ljubitelji gob v Pavlovi hiši

Najboljšo prleško gibanico je spekla ekipa TD Banovci

Prleška gibanicaLetošnji, 20. praznik občine Križevci je še posebej obogatila tudi tradicionalna prireditev „Prleška gibanica 2018", ki sta jo tudi tokrat pripravili Kulturno in izobraževalno društvo Kelih ter občina Križevci. Poleg ocenjevanja samih gibanic, so tudi letos razglasili vina, ki se priležejo omenjeni domači sladici, in fotografij. Žal je letošnji praznik tradicionalne prleške sladice krojilo vreme. Zaradi izjemno slabe vremenske napovedi je bila prireditev prvo soboto v septembru odpovedana, čeprav so se ljubitelji kulinarike in pohodništva iz cele Slovenije letos veselili predvsem kulinaričnega pohoda po občini Križevci. Zato je takrat potekalo le ocenjevanje prleških gibanic, naslednji dan pa je društvo Kelih, organizator prireditve, pripravilo razstavo ocenjenih prleških gibanic, ki je bila prava paša za oči. Navdušile so tudi fotografije, 15 jih je bilo, ki so prispele na fotonatečaj „Prleška gibanica 2018", jih je pa še vedno možno videti v avli občinske zgradbe v Križevcih.

Na letošnji prireditvi „Praznik gibanice

Brat Jože in sestra Nežka sta se poročila isti dan pred pol stoletja - nosečnost, mladoletnost, nižji stroški...

Zlata poroka RotarZa pokojna zakonca Roka in Gabrijelo Rotar iz Solčave, lepega, razpotegnjenega naselja z gručastim jedrom v ozki in globoki dolini reke Savinje, ki se razteza od soteske pred Logarsko dolino do sotočja Savinje s potokom Klobašo, je maj 1968 bil nekaj posebnega, veselega in čudovitega. Kako tudi ne, ko pa sta jima na isti dan v zakon stopila dva, izmed njunih treh otrok. Bil je najlepši pomladni mesec maj, ko sta se poročila hčerka Nežka in sedem let starejši sin Jože, tako da sta oba s svojima družinama, prav sedaj obeležila lep življenjski jubilej – 50. letnico zakona. Jože si je življenjsko sopotnico Marico našel na Hrvaškem, v Sinju, kjer je kot častnik JLA, po Splitu, imel svojo drugo službo, Nežka pa ni šla tako daleč, da bi si poiskala moža, saj je Silvestra Kogelnika našla v neposredni bližini. In prav njuna ljubezen je povzročila, da je hitro prišlo do dveh porok.

Ko brat in sestra hkrati praznujeta zlato poroko...

Kljub nekoliko slabšemu vremenu Radgonska noč 2018 odlično uspela

Radgonska nočPodobno kot že vrsto let, je tudi letos živahno sejemsko vzdušje ob odprtju Agre in Inpaka dopolnilo še pestro dogajanje v okviru tradicionalne prireditve „Radgonska noč 2018", ki je potekala na Trgu svobode v središču Gornje Radgone. Organizatorji Radgonske noči iz Zavoda Kultprotur in TD Majolka, so prireditev zasnovali kot prijeten dogodek za različne generacije in okuse. Vse skupaj bi se moralo začeti že zgodaj popoldan, z „Majolkino golažijado", ki pa je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer žal odpovedana. Dogajanje se je tako pričelo z otroškim programom, ki se je, prav tako zaradi dežja, preselil v bližnje prostore Mladinskega centra.

Novi fosili „zažgali

Štajerci iz Hoč prijetno presenetili v Lendavi - tokrat je naslov šel v roko ekipi Turističnega društva Hoče

Bogračfest Lendava 2018V okviru festivala Vinarium je Lendava minulo soboto gostila tradicionalno največje tekmovanje v kuhanju bograča v državi, tradicionalni Bogračfest 2018. Kljub nekoliko turobnem in deževnem vremenu, ko so nekatere prireditve v Pomurju odpovedali, se je lendavsko dogajanje na etno in kulinaričnem dogodku začelo že zgodaj zjutraj, z budnico domačega pihalnega orkestra. Kmalu zatem so tekmovalci prevzeli potrebne sestavine za znamenito prekmursko jed, in se lotili urejanja tekmovalnih prostorov.

Na bogračfestu je kuhalo 84 ekip, mojstri bograča pa le trije

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji

 

Ekskluzivno smo se pogovarjali z nekdanjim evropskim rekorderjem v skoku v daljavo, ter človekom ki je prvi na svetu kar 140 krat preskočil osemmetrsko znamko

Nenad StekićBeograd - Ljubitelji atletike, zlasti tisti srednji let in nekoliko starejši, ter vsi poznavalci športov v nekdanji skupini državi SFRJ, se gotovo še vedno dobro spominjajo imena Nenad Stekić.

Gre za enega najboljših skakalcev v daljino vseh časov, ne le na tem območju temveč sploh na svetu, saj je bil evropski rekorder, je pa lastnik tudi drugih rekordov. Rojen je sicer, in živi v nekdanji skupni prestolnici Beogradu, a je kljub temu izjemno navezan na Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev. Prav slednje je posebej pozdravil ob našem naključnem srečanju in ekskluzivnem pogovoru v neki kitajski restavraciji „Wang Fu“ v središču novega dela Beograda. Skromen kot vedno, ob srečanju s prijateljem Evgenom Podlsekom iz Gornje Radgone, je brez najmanjšega zadržka spregovoril o svojem otroštvu, športni in poslovni poti ter tudi današnjem času, ko je znova močno navezan na atletiko še posebej skoke v daljavo. Posebna skrb mu je delo v njegovem atletskem klubu „Crvena zvezda“, kjer je tudi danes.

Nenad Stekić je rojen 7. marca 1951 v Beogradu, in je letos dopolnil 60 let. Najprej je dve leti treniral gimnastiko, z atletiko se je začel ukvarjati ko je bil star dobrih 12 let. Že s štirinajstimi pa je začel dosegati odlične rezultate. Najprej je začel s skokom v višino, kjer mu je vzornik bil nekdanji najboljši športnik na svetu Valerij Brumel (Sovjetska zveza), nato pa je njegova glavna disciplina bil skok v daljino. Že kot dvanajstletnik je leta 1963 najprej skočil 150 centimetrov, šest let pozneje pa je že dosegel višino 195 centimetrov, kar je bil zavidanja vreden rezultat. Tako je bil pionirski in mladinski prvak Beograda, Srbije in Jugoslavije, a kljub temu se je odločil za drugo disciplino – skok v daljino. Prvi njegov rezultat v tej disciplini je znašal 626 centimetrov, nekoliko pozneje pa je že preskočil „čarobno“ mejo sedmih metrov. Kar pet let je bil „lastnik“ evropskega rekorda v skoku v daljino – 845 centimetrov, ki ga je, kot 24 – letnik, dosegel na predolimpijskem mitingu v Monteralu leta 1975. Istega leta je bil razglašen tudi za najboljšega športnika SFR Jugoslavije. Že pred evropskim rekordom je leta 1974 v Rimu (806), ter po rekordu, leta 1978 v Pragi (812), na prostem, in leta 1980 v Sindenfilgenu (791 v dvorani), osvojil tre evropske srebrne kolajne. Bil je tudi dvakratni zmagovalec Sredozemskih iger, ter osvajalec zlate in srebrne medalje na univerzijadah. Nekaj manj uspeha je imel na svetovnih prvenstvih, saj je najboljši (peti) bil na Svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih. Za reprezentanco nekdanje Jugoslavije je nastopil 64 krat, za reprezentanco Evrope pa na Svetovnem pokalu leta 1977 v nemškem Düsseldorfu. Pet let je bil tudi najboljši na jakostnih lestvicah svetovnih skakalcev v daljino, kar ni uspelo nikomur z našega prostora ne prej ne pozneje. Sam Nenad Stekić je še posebej ponosen, da je kot prvi zemljan kar 140 krat preskočil več kot osem metrov, in tukaj ga je menda do danes prehitel le še deset let mlajši „atletski čudež“ Carl Lewis.

„Seveda ni sramota, če te prehiti samo takšen atletski kralj kot je bil Carl Lewis“, pravi Nenad Stekić, ki nadaljuje: „Bil bi neskromen, če bi trdil, da nisem dosegel veliko, saj sem imel kar uspešno atletsko kariero, ki je trajala kar 30 let. Spominjam se začetkov, ko sem iz gimnastike prestopil v atletiko, in potem ko sem na EP v Beogradu gledal velemojstra Valerija Brumela, sem si za hišo potegnil štrik in skakal čez. že takrat sem ugotovil, da sem boljši od svojih vrstnikov in kolegov iz Beograda. Takrat so me vrstniki iz moje ulice pregovorili, da sem šel na stadion Crvene zvezde, kjer se je začela moja atletska kariera. Od leta 1966, kot kadet, potem kot mlajši in starejši mladinec, sem bil v vrhu jugoslovanskega skakanja v višino. A ker sem si takrat hudo poškodoval koleno so mi zdravniki za pol leta prepovedali skoke v višino. Vmes je potekalo neko šolsko tekmovanje in so me sošolci zaprosili, da sem skočil v daljino, s čimer bi pomagal ekipi. Skočil sem 670 cm, kar je bil najboljši rezultat na tekmovanju. S tem se je določila moja nadaljnja atletska kariera, kjer mi je trener vseskozi bil pokojni Aleksander Marinković“.

Že na naslednjem tekmovanju je skočil 705 cm, kar je bil že jugoslovanski rekord za mlajše mladince. „Zelo sem zaupal v trenerja in težav z razvojem ni bilo. Sploh je najpomembneje zaupanje v trenerja, ker če tega ni in če začneš razpravljati o tem koliko krogov ali skokov bo za kateri trening, potem je boljše da se temu športu odpoveš, saj telo ni zmožno prenašati nesoglasij“, nam je povedal Stekić, ki dodaja, da mu je v SFRJ najhujša konkurenca bil Miljenko Rak, ki je bil nekoliko starejši in mu je bil vodilo do rekorda, saj je Rak skočil največ 799 cm. Veliko je tujih hudih tekmecev, a je Stekić ponosen, da je med drugimi premagoval tudi Mikea Powella, ki je še vedno aktualni svetovni rekorder (895 cm) v skoku v daljavo, kar je dosegel 30.8.1991 v Tokiu. Stekić je kariero končal po skoraj štiridesetih letih, leta 1990, ko je skočil svetovni rekord za veterane, ki znaša en meter manj od njegovega rekorda, torej 745 cm. To pa je za štiridesetletnika več kot odličen rezultat.

Po končani karieri je Stekić delal v Atletski zvezi Srbije, ob tem se je podal tudi v gospodarske vode, saj je bil predstavnik neke hrvaške firme v Beogradu, nato pa je bil direktor predstavništva Avtoradgone iz Gornje Radgone v Srbiji. Ob tem je bil tudi generalni direktor vseh klubov Športnega društva Crvena zvezda, kar je opravljal do leta 2000, ko se je spet vrnil v gospodarstvo in se je začel ukvarjati s prenovo hiš, stanovanj in drugih objektov. Po Stekiću je na našem prostoru veliko atletskih talentov, a žal je atletika drag šport in brez podpore države in gospodarstva ni uspeha. „Mislim, da je tukaj sedaj Slovenija na prvem mestu, saj ustrezno vlagajo v atletiko in zato ni presenečenje, da dosegajo dobre rezultate. Med drugim je to potrdil tudi eden mojih mlajših prijateljev Borut Bilač s katerim sem tudi skakal in sem mu malo pomagal. Ob tem imam v Sloveniji še veliko športnih in drugih prijateljev, a imena nekoliko bledijo, saj sem že tudi sam star...“, nam pove zelo hvaležni sogovornik, ki je ob koncu še enkrat pozdravil vse svoje prijatelje in znance v Sloveniji ter naše bralce in ostale ljubitelje atletike.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Foto: Tilen Bakal in osebni arhiv Nenada Stekića

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Atletika Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji