Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji

 

Ekskluzivno smo se pogovarjali z nekdanjim evropskim rekorderjem v skoku v daljavo, ter človekom ki je prvi na svetu kar 140 krat preskočil osemmetrsko znamko

Nenad StekićBeograd - Ljubitelji atletike, zlasti tisti srednji let in nekoliko starejši, ter vsi poznavalci športov v nekdanji skupini državi SFRJ, se gotovo še vedno dobro spominjajo imena Nenad Stekić.

Gre za enega najboljših skakalcev v daljino vseh časov, ne le na tem območju temveč sploh na svetu, saj je bil evropski rekorder, je pa lastnik tudi drugih rekordov. Rojen je sicer, in živi v nekdanji skupni prestolnici Beogradu, a je kljub temu izjemno navezan na Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev. Prav slednje je posebej pozdravil ob našem naključnem srečanju in ekskluzivnem pogovoru v neki kitajski restavraciji „Wang Fu“ v središču novega dela Beograda. Skromen kot vedno, ob srečanju s prijateljem Evgenom Podlsekom iz Gornje Radgone, je brez najmanjšega zadržka spregovoril o svojem otroštvu, športni in poslovni poti ter tudi današnjem času, ko je znova močno navezan na atletiko še posebej skoke v daljavo. Posebna skrb mu je delo v njegovem atletskem klubu „Crvena zvezda“, kjer je tudi danes.

Nenad Stekić je rojen 7. marca 1951 v Beogradu, in je letos dopolnil 60 let. Najprej je dve leti treniral gimnastiko, z atletiko se je začel ukvarjati ko je bil star dobrih 12 let. Že s štirinajstimi pa je začel dosegati odlične rezultate. Najprej je začel s skokom v višino, kjer mu je vzornik bil nekdanji najboljši športnik na svetu Valerij Brumel (Sovjetska zveza), nato pa je njegova glavna disciplina bil skok v daljino. Že kot dvanajstletnik je leta 1963 najprej skočil 150 centimetrov, šest let pozneje pa je že dosegel višino 195 centimetrov, kar je bil zavidanja vreden rezultat. Tako je bil pionirski in mladinski prvak Beograda, Srbije in Jugoslavije, a kljub temu se je odločil za drugo disciplino – skok v daljino. Prvi njegov rezultat v tej disciplini je znašal 626 centimetrov, nekoliko pozneje pa je že preskočil „čarobno“ mejo sedmih metrov. Kar pet let je bil „lastnik“ evropskega rekorda v skoku v daljino – 845 centimetrov, ki ga je, kot 24 – letnik, dosegel na predolimpijskem mitingu v Monteralu leta 1975. Istega leta je bil razglašen tudi za najboljšega športnika SFR Jugoslavije. Že pred evropskim rekordom je leta 1974 v Rimu (806), ter po rekordu, leta 1978 v Pragi (812), na prostem, in leta 1980 v Sindenfilgenu (791 v dvorani), osvojil tre evropske srebrne kolajne. Bil je tudi dvakratni zmagovalec Sredozemskih iger, ter osvajalec zlate in srebrne medalje na univerzijadah. Nekaj manj uspeha je imel na svetovnih prvenstvih, saj je najboljši (peti) bil na Svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih. Za reprezentanco nekdanje Jugoslavije je nastopil 64 krat, za reprezentanco Evrope pa na Svetovnem pokalu leta 1977 v nemškem Düsseldorfu. Pet let je bil tudi najboljši na jakostnih lestvicah svetovnih skakalcev v daljino, kar ni uspelo nikomur z našega prostora ne prej ne pozneje. Sam Nenad Stekić je še posebej ponosen, da je kot prvi zemljan kar 140 krat preskočil več kot osem metrov, in tukaj ga je menda do danes prehitel le še deset let mlajši „atletski čudež“ Carl Lewis.

„Seveda ni sramota, če te prehiti samo takšen atletski kralj kot je bil Carl Lewis“, pravi Nenad Stekić, ki nadaljuje: „Bil bi neskromen, če bi trdil, da nisem dosegel veliko, saj sem imel kar uspešno atletsko kariero, ki je trajala kar 30 let. Spominjam se začetkov, ko sem iz gimnastike prestopil v atletiko, in potem ko sem na EP v Beogradu gledal velemojstra Valerija Brumela, sem si za hišo potegnil štrik in skakal čez. že takrat sem ugotovil, da sem boljši od svojih vrstnikov in kolegov iz Beograda. Takrat so me vrstniki iz moje ulice pregovorili, da sem šel na stadion Crvene zvezde, kjer se je začela moja atletska kariera. Od leta 1966, kot kadet, potem kot mlajši in starejši mladinec, sem bil v vrhu jugoslovanskega skakanja v višino. A ker sem si takrat hudo poškodoval koleno so mi zdravniki za pol leta prepovedali skoke v višino. Vmes je potekalo neko šolsko tekmovanje in so me sošolci zaprosili, da sem skočil v daljino, s čimer bi pomagal ekipi. Skočil sem 670 cm, kar je bil najboljši rezultat na tekmovanju. S tem se je določila moja nadaljnja atletska kariera, kjer mi je trener vseskozi bil pokojni Aleksander Marinković“.

Že na naslednjem tekmovanju je skočil 705 cm, kar je bil že jugoslovanski rekord za mlajše mladince. „Zelo sem zaupal v trenerja in težav z razvojem ni bilo. Sploh je najpomembneje zaupanje v trenerja, ker če tega ni in če začneš razpravljati o tem koliko krogov ali skokov bo za kateri trening, potem je boljše da se temu športu odpoveš, saj telo ni zmožno prenašati nesoglasij“, nam je povedal Stekić, ki dodaja, da mu je v SFRJ najhujša konkurenca bil Miljenko Rak, ki je bil nekoliko starejši in mu je bil vodilo do rekorda, saj je Rak skočil največ 799 cm. Veliko je tujih hudih tekmecev, a je Stekić ponosen, da je med drugimi premagoval tudi Mikea Powella, ki je še vedno aktualni svetovni rekorder (895 cm) v skoku v daljavo, kar je dosegel 30.8.1991 v Tokiu. Stekić je kariero končal po skoraj štiridesetih letih, leta 1990, ko je skočil svetovni rekord za veterane, ki znaša en meter manj od njegovega rekorda, torej 745 cm. To pa je za štiridesetletnika več kot odličen rezultat.

Po končani karieri je Stekić delal v Atletski zvezi Srbije, ob tem se je podal tudi v gospodarske vode, saj je bil predstavnik neke hrvaške firme v Beogradu, nato pa je bil direktor predstavništva Avtoradgone iz Gornje Radgone v Srbiji. Ob tem je bil tudi generalni direktor vseh klubov Športnega društva Crvena zvezda, kar je opravljal do leta 2000, ko se je spet vrnil v gospodarstvo in se je začel ukvarjati s prenovo hiš, stanovanj in drugih objektov. Po Stekiću je na našem prostoru veliko atletskih talentov, a žal je atletika drag šport in brez podpore države in gospodarstva ni uspeha. „Mislim, da je tukaj sedaj Slovenija na prvem mestu, saj ustrezno vlagajo v atletiko in zato ni presenečenje, da dosegajo dobre rezultate. Med drugim je to potrdil tudi eden mojih mlajših prijateljev Borut Bilač s katerim sem tudi skakal in sem mu malo pomagal. Ob tem imam v Sloveniji še veliko športnih in drugih prijateljev, a imena nekoliko bledijo, saj sem že tudi sam star...“, nam pove zelo hvaležni sogovornik, ki je ob koncu še enkrat pozdravil vse svoje prijatelje in znance v Sloveniji ter naše bralce in ostale ljubitelje atletike.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Foto: Tilen Bakal in osebni arhiv Nenada Stekića

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Atletika Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji