Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji

 

Ekskluzivno smo se pogovarjali z nekdanjim evropskim rekorderjem v skoku v daljavo, ter človekom ki je prvi na svetu kar 140 krat preskočil osemmetrsko znamko

Nenad StekićBeograd - Ljubitelji atletike, zlasti tisti srednji let in nekoliko starejši, ter vsi poznavalci športov v nekdanji skupini državi SFRJ, se gotovo še vedno dobro spominjajo imena Nenad Stekić.

Gre za enega najboljših skakalcev v daljino vseh časov, ne le na tem območju temveč sploh na svetu, saj je bil evropski rekorder, je pa lastnik tudi drugih rekordov. Rojen je sicer, in živi v nekdanji skupni prestolnici Beogradu, a je kljub temu izjemno navezan na Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev. Prav slednje je posebej pozdravil ob našem naključnem srečanju in ekskluzivnem pogovoru v neki kitajski restavraciji „Wang Fu“ v središču novega dela Beograda. Skromen kot vedno, ob srečanju s prijateljem Evgenom Podlsekom iz Gornje Radgone, je brez najmanjšega zadržka spregovoril o svojem otroštvu, športni in poslovni poti ter tudi današnjem času, ko je znova močno navezan na atletiko še posebej skoke v daljavo. Posebna skrb mu je delo v njegovem atletskem klubu „Crvena zvezda“, kjer je tudi danes.

Nenad Stekić je rojen 7. marca 1951 v Beogradu, in je letos dopolnil 60 let. Najprej je dve leti treniral gimnastiko, z atletiko se je začel ukvarjati ko je bil star dobrih 12 let. Že s štirinajstimi pa je začel dosegati odlične rezultate. Najprej je začel s skokom v višino, kjer mu je vzornik bil nekdanji najboljši športnik na svetu Valerij Brumel (Sovjetska zveza), nato pa je njegova glavna disciplina bil skok v daljino. Že kot dvanajstletnik je leta 1963 najprej skočil 150 centimetrov, šest let pozneje pa je že dosegel višino 195 centimetrov, kar je bil zavidanja vreden rezultat. Tako je bil pionirski in mladinski prvak Beograda, Srbije in Jugoslavije, a kljub temu se je odločil za drugo disciplino – skok v daljino. Prvi njegov rezultat v tej disciplini je znašal 626 centimetrov, nekoliko pozneje pa je že preskočil „čarobno“ mejo sedmih metrov. Kar pet let je bil „lastnik“ evropskega rekorda v skoku v daljino – 845 centimetrov, ki ga je, kot 24 – letnik, dosegel na predolimpijskem mitingu v Monteralu leta 1975. Istega leta je bil razglašen tudi za najboljšega športnika SFR Jugoslavije. Že pred evropskim rekordom je leta 1974 v Rimu (806), ter po rekordu, leta 1978 v Pragi (812), na prostem, in leta 1980 v Sindenfilgenu (791 v dvorani), osvojil tre evropske srebrne kolajne. Bil je tudi dvakratni zmagovalec Sredozemskih iger, ter osvajalec zlate in srebrne medalje na univerzijadah. Nekaj manj uspeha je imel na svetovnih prvenstvih, saj je najboljši (peti) bil na Svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih. Za reprezentanco nekdanje Jugoslavije je nastopil 64 krat, za reprezentanco Evrope pa na Svetovnem pokalu leta 1977 v nemškem Düsseldorfu. Pet let je bil tudi najboljši na jakostnih lestvicah svetovnih skakalcev v daljino, kar ni uspelo nikomur z našega prostora ne prej ne pozneje. Sam Nenad Stekić je še posebej ponosen, da je kot prvi zemljan kar 140 krat preskočil več kot osem metrov, in tukaj ga je menda do danes prehitel le še deset let mlajši „atletski čudež“ Carl Lewis.

„Seveda ni sramota, če te prehiti samo takšen atletski kralj kot je bil Carl Lewis“, pravi Nenad Stekić, ki nadaljuje: „Bil bi neskromen, če bi trdil, da nisem dosegel veliko, saj sem imel kar uspešno atletsko kariero, ki je trajala kar 30 let. Spominjam se začetkov, ko sem iz gimnastike prestopil v atletiko, in potem ko sem na EP v Beogradu gledal velemojstra Valerija Brumela, sem si za hišo potegnil štrik in skakal čez. že takrat sem ugotovil, da sem boljši od svojih vrstnikov in kolegov iz Beograda. Takrat so me vrstniki iz moje ulice pregovorili, da sem šel na stadion Crvene zvezde, kjer se je začela moja atletska kariera. Od leta 1966, kot kadet, potem kot mlajši in starejši mladinec, sem bil v vrhu jugoslovanskega skakanja v višino. A ker sem si takrat hudo poškodoval koleno so mi zdravniki za pol leta prepovedali skoke v višino. Vmes je potekalo neko šolsko tekmovanje in so me sošolci zaprosili, da sem skočil v daljino, s čimer bi pomagal ekipi. Skočil sem 670 cm, kar je bil najboljši rezultat na tekmovanju. S tem se je določila moja nadaljnja atletska kariera, kjer mi je trener vseskozi bil pokojni Aleksander Marinković“.

Že na naslednjem tekmovanju je skočil 705 cm, kar je bil že jugoslovanski rekord za mlajše mladince. „Zelo sem zaupal v trenerja in težav z razvojem ni bilo. Sploh je najpomembneje zaupanje v trenerja, ker če tega ni in če začneš razpravljati o tem koliko krogov ali skokov bo za kateri trening, potem je boljše da se temu športu odpoveš, saj telo ni zmožno prenašati nesoglasij“, nam je povedal Stekić, ki dodaja, da mu je v SFRJ najhujša konkurenca bil Miljenko Rak, ki je bil nekoliko starejši in mu je bil vodilo do rekorda, saj je Rak skočil največ 799 cm. Veliko je tujih hudih tekmecev, a je Stekić ponosen, da je med drugimi premagoval tudi Mikea Powella, ki je še vedno aktualni svetovni rekorder (895 cm) v skoku v daljavo, kar je dosegel 30.8.1991 v Tokiu. Stekić je kariero končal po skoraj štiridesetih letih, leta 1990, ko je skočil svetovni rekord za veterane, ki znaša en meter manj od njegovega rekorda, torej 745 cm. To pa je za štiridesetletnika več kot odličen rezultat.

Po končani karieri je Stekić delal v Atletski zvezi Srbije, ob tem se je podal tudi v gospodarske vode, saj je bil predstavnik neke hrvaške firme v Beogradu, nato pa je bil direktor predstavništva Avtoradgone iz Gornje Radgone v Srbiji. Ob tem je bil tudi generalni direktor vseh klubov Športnega društva Crvena zvezda, kar je opravljal do leta 2000, ko se je spet vrnil v gospodarstvo in se je začel ukvarjati s prenovo hiš, stanovanj in drugih objektov. Po Stekiću je na našem prostoru veliko atletskih talentov, a žal je atletika drag šport in brez podpore države in gospodarstva ni uspeha. „Mislim, da je tukaj sedaj Slovenija na prvem mestu, saj ustrezno vlagajo v atletiko in zato ni presenečenje, da dosegajo dobre rezultate. Med drugim je to potrdil tudi eden mojih mlajših prijateljev Borut Bilač s katerim sem tudi skakal in sem mu malo pomagal. Ob tem imam v Sloveniji še veliko športnih in drugih prijateljev, a imena nekoliko bledijo, saj sem že tudi sam star...“, nam pove zelo hvaležni sogovornik, ki je ob koncu še enkrat pozdravil vse svoje prijatelje in znance v Sloveniji ter naše bralce in ostale ljubitelje atletike.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Foto: Tilen Bakal in osebni arhiv Nenada Stekića

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Atletika Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji