Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji

 

Ekskluzivno smo se pogovarjali z nekdanjim evropskim rekorderjem v skoku v daljavo, ter človekom ki je prvi na svetu kar 140 krat preskočil osemmetrsko znamko

Nenad StekićBeograd - Ljubitelji atletike, zlasti tisti srednji let in nekoliko starejši, ter vsi poznavalci športov v nekdanji skupini državi SFRJ, se gotovo še vedno dobro spominjajo imena Nenad Stekić.

Gre za enega najboljših skakalcev v daljino vseh časov, ne le na tem območju temveč sploh na svetu, saj je bil evropski rekorder, je pa lastnik tudi drugih rekordov. Rojen je sicer, in živi v nekdanji skupni prestolnici Beogradu, a je kljub temu izjemno navezan na Slovenijo, kjer ima veliko prijateljev. Prav slednje je posebej pozdravil ob našem naključnem srečanju in ekskluzivnem pogovoru v neki kitajski restavraciji „Wang Fu“ v središču novega dela Beograda. Skromen kot vedno, ob srečanju s prijateljem Evgenom Podlsekom iz Gornje Radgone, je brez najmanjšega zadržka spregovoril o svojem otroštvu, športni in poslovni poti ter tudi današnjem času, ko je znova močno navezan na atletiko še posebej skoke v daljavo. Posebna skrb mu je delo v njegovem atletskem klubu „Crvena zvezda“, kjer je tudi danes.

Nenad Stekić je rojen 7. marca 1951 v Beogradu, in je letos dopolnil 60 let. Najprej je dve leti treniral gimnastiko, z atletiko se je začel ukvarjati ko je bil star dobrih 12 let. Že s štirinajstimi pa je začel dosegati odlične rezultate. Najprej je začel s skokom v višino, kjer mu je vzornik bil nekdanji najboljši športnik na svetu Valerij Brumel (Sovjetska zveza), nato pa je njegova glavna disciplina bil skok v daljino. Že kot dvanajstletnik je leta 1963 najprej skočil 150 centimetrov, šest let pozneje pa je že dosegel višino 195 centimetrov, kar je bil zavidanja vreden rezultat. Tako je bil pionirski in mladinski prvak Beograda, Srbije in Jugoslavije, a kljub temu se je odločil za drugo disciplino – skok v daljino. Prvi njegov rezultat v tej disciplini je znašal 626 centimetrov, nekoliko pozneje pa je že preskočil „čarobno“ mejo sedmih metrov. Kar pet let je bil „lastnik“ evropskega rekorda v skoku v daljino – 845 centimetrov, ki ga je, kot 24 – letnik, dosegel na predolimpijskem mitingu v Monteralu leta 1975. Istega leta je bil razglašen tudi za najboljšega športnika SFR Jugoslavije. Že pred evropskim rekordom je leta 1974 v Rimu (806), ter po rekordu, leta 1978 v Pragi (812), na prostem, in leta 1980 v Sindenfilgenu (791 v dvorani), osvojil tre evropske srebrne kolajne. Bil je tudi dvakratni zmagovalec Sredozemskih iger, ter osvajalec zlate in srebrne medalje na univerzijadah. Nekaj manj uspeha je imel na svetovnih prvenstvih, saj je najboljši (peti) bil na Svetovnem prvenstvu leta 1983 v Helsinkih. Za reprezentanco nekdanje Jugoslavije je nastopil 64 krat, za reprezentanco Evrope pa na Svetovnem pokalu leta 1977 v nemškem Düsseldorfu. Pet let je bil tudi najboljši na jakostnih lestvicah svetovnih skakalcev v daljino, kar ni uspelo nikomur z našega prostora ne prej ne pozneje. Sam Nenad Stekić je še posebej ponosen, da je kot prvi zemljan kar 140 krat preskočil več kot osem metrov, in tukaj ga je menda do danes prehitel le še deset let mlajši „atletski čudež“ Carl Lewis.

„Seveda ni sramota, če te prehiti samo takšen atletski kralj kot je bil Carl Lewis“, pravi Nenad Stekić, ki nadaljuje: „Bil bi neskromen, če bi trdil, da nisem dosegel veliko, saj sem imel kar uspešno atletsko kariero, ki je trajala kar 30 let. Spominjam se začetkov, ko sem iz gimnastike prestopil v atletiko, in potem ko sem na EP v Beogradu gledal velemojstra Valerija Brumela, sem si za hišo potegnil štrik in skakal čez. že takrat sem ugotovil, da sem boljši od svojih vrstnikov in kolegov iz Beograda. Takrat so me vrstniki iz moje ulice pregovorili, da sem šel na stadion Crvene zvezde, kjer se je začela moja atletska kariera. Od leta 1966, kot kadet, potem kot mlajši in starejši mladinec, sem bil v vrhu jugoslovanskega skakanja v višino. A ker sem si takrat hudo poškodoval koleno so mi zdravniki za pol leta prepovedali skoke v višino. Vmes je potekalo neko šolsko tekmovanje in so me sošolci zaprosili, da sem skočil v daljino, s čimer bi pomagal ekipi. Skočil sem 670 cm, kar je bil najboljši rezultat na tekmovanju. S tem se je določila moja nadaljnja atletska kariera, kjer mi je trener vseskozi bil pokojni Aleksander Marinković“.

Že na naslednjem tekmovanju je skočil 705 cm, kar je bil že jugoslovanski rekord za mlajše mladince. „Zelo sem zaupal v trenerja in težav z razvojem ni bilo. Sploh je najpomembneje zaupanje v trenerja, ker če tega ni in če začneš razpravljati o tem koliko krogov ali skokov bo za kateri trening, potem je boljše da se temu športu odpoveš, saj telo ni zmožno prenašati nesoglasij“, nam je povedal Stekić, ki dodaja, da mu je v SFRJ najhujša konkurenca bil Miljenko Rak, ki je bil nekoliko starejši in mu je bil vodilo do rekorda, saj je Rak skočil največ 799 cm. Veliko je tujih hudih tekmecev, a je Stekić ponosen, da je med drugimi premagoval tudi Mikea Powella, ki je še vedno aktualni svetovni rekorder (895 cm) v skoku v daljavo, kar je dosegel 30.8.1991 v Tokiu. Stekić je kariero končal po skoraj štiridesetih letih, leta 1990, ko je skočil svetovni rekord za veterane, ki znaša en meter manj od njegovega rekorda, torej 745 cm. To pa je za štiridesetletnika več kot odličen rezultat.

Po končani karieri je Stekić delal v Atletski zvezi Srbije, ob tem se je podal tudi v gospodarske vode, saj je bil predstavnik neke hrvaške firme v Beogradu, nato pa je bil direktor predstavništva Avtoradgone iz Gornje Radgone v Srbiji. Ob tem je bil tudi generalni direktor vseh klubov Športnega društva Crvena zvezda, kar je opravljal do leta 2000, ko se je spet vrnil v gospodarstvo in se je začel ukvarjati s prenovo hiš, stanovanj in drugih objektov. Po Stekiću je na našem prostoru veliko atletskih talentov, a žal je atletika drag šport in brez podpore države in gospodarstva ni uspeha. „Mislim, da je tukaj sedaj Slovenija na prvem mestu, saj ustrezno vlagajo v atletiko in zato ni presenečenje, da dosegajo dobre rezultate. Med drugim je to potrdil tudi eden mojih mlajših prijateljev Borut Bilač s katerim sem tudi skakal in sem mu malo pomagal. Ob tem imam v Sloveniji še veliko športnih in drugih prijateljev, a imena nekoliko bledijo, saj sem že tudi sam star...“, nam pove zelo hvaležni sogovornik, ki je ob koncu še enkrat pozdravil vse svoje prijatelje in znance v Sloveniji ter naše bralce in ostale ljubitelje atletike.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Foto: Tilen Bakal in osebni arhiv Nenada Stekića

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Atletika Pozdravite mi prijatelje v Sloveniji