Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radenci so še enkrat dihali z maratonom treh src

 

Najbolj srčen in najstarejši slovenski maraton je spet navdušil množice

MAraton treh srcŠe enkrat se je potrdilo, da radenski maraton treh src sodi med najbolj priljubljene športno rekreacijske dogodke ne le v Radencih in Pomurju temveč tudi v Sloveniji in sosednji Avstriji, saj v zadnjih letih prireditev poteka tudi na drugi strani reke Mure. Najstarejši in najbolj srčen (ne le zaradi treh srčkov, temveč tudi armade prostovoljcev in volonterjev op.p.) slovenski maraton je letos potekal devetintridesetič in kot pravi Boštjan Gerlec, predsednik organizacijskega odbora 39. Maratona treh src, organizatorjem, velika večina med njimi je prostovoljcev, volje in idej za naprej ne manjka. Organizatorji velikokrat pravijo, da takoj, ko zaključijo z izvedbo nekega dogodka, že pogledujejo v prihodnost k prihodnji izvedbi in nič drugače ni v Radencih.

„Očitno je taka praksa pri vseh organizatorjih. Mogoče si res vzamemo en teden, da vse pospravimo, potem pa se dobimo, naredimo eno kvalitetno analizo, ko so glave še vroče in ideje še sveže, da pogledamo, kaj bi se dalo narediti bolje in kaj smo naredili dobro. Čez poletje si vzamemo premor, potem pa na polno," o poteku priprav v deželi treh srčkov pravi Gerlec. Vse povedano gotovo ne preseneča, saj ima maraton v Radencih že dolgo tradicijo, prvič je bil organiziran leta 1981, in po Gerlečevih besedah je to tudi najstarejši maraton v širši okolici. „Mislim, da so tudi bolj znani maratoni, kot sta praški in celo londonski, mlajši od radenskega," meni Gerlec, ki poudarja, da je radenski maraton „najbolj srčni maraton, edinstven tudi v tem, da tekači na 42 km razdalji štirikrat prečkajo državno mejo. Drugo leto, ko bo na vrsti jubilejni, 40. maraton, naj bi traso nekoliko spremenili, a tekači se bodo še vedno podali čez mejo.
„Vsi, ki sodelujemo v tem, smo izredno ponosni, tako tisti, ki smo vključeni zadnja leta, kot tisti, ki so zraven že od samih začetkov. Skoraj vsi so prostovoljci in vedno se radi odzovejo. Teh prostovoljcev je vsako leto skoraj 1000, prihajajo iz občin Radenci, Gornja Radgona in okoliških pomurskih občin," razlaga Gerlec. Eden takih, ki je v zgodbo radenskega maratona vpleten vse od začetka je Dani Mauko iz Radencev, ki je dolgo časa del organizacijskega odbora, vseh 39 let pa prireditev tudi fotografira in je že imel razstavo svojih fotografij, saj jih je naredil na tisoče, z zemlje in iz zraka. Zraven je tudi veliko drugih novinarjev in fotografov, ki so vpeti v maraton več desetletij, med njimi tudi Franci Klemenčič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni, ki je na različnih razdaljah pretekel kar 37 maratonov in je torej „manjkal" le na dveh, a glede na njegovo pripravljenost, kljub zrelim sedemdesetim, bo Franci gotovo odtekel še vsaj nekaj maratonov, vsaj na 5,5 kilometrov.
Radenski maraton je sicer kot nekakšen praznik za občino, ki ima dobrih 5000 prebivalcev, saj se na dan maratona tu zbere med 15.000 in 20.000 ljudi, med njimi je bilo letos skoraj 8000 aktivnih udeležencev, od tega 3100 tekačev, 1250 otrok in dva tisoč pohodnikov na poti treh src, bilo je tudi kar nekaj udeležencev nordijske hoje, humanitarnega teka s štirinožnimi prijatelji ipd. Že v petek zvečer, na predvečer maratona, je v okviru uradnega odprtja maratona potekala tudi „testeninka", na kateri so udeleženci dvignili startne številke in brezplačno dobili jed s testeninami. Skuhali so okoli 600 porcij testenin, na startu-cilju ter ob progi so ponudili več kot tono banan in pomaranč ter med 20 in 30 tisoč litrov pijače, tako da se med dogodkom veliko popije in poje. Letošnja novost je bila tek s psi na kilometrski razdalji, ki je po besedah organizatorjev presegla pričakovanja. Računali so, da če bo okoli 20 psov, da bo to lepa številka, a se je prijavilo več kot 50 tekačev in nekateri so prišli z več psi. In glede na dober odziv lahko tek s psi lahko pričakujemo tudi prihodnje leto, ko bo maraton doživel že štirideseto izvedbo.
„Vsako leto razmišljamo, kako nadgraditi maraton. Štirideseta izvedba seveda mora biti nekaj posebnega, pripravljamo neke spremembe, a naj te zaenkrat še ostanejo skrivnosti. Z letošnjo prireditvijo smo več kot zadovoljni. Poleg dobre udeležbe nas je razveselil tudi odziv na novosti, ki smo jih predstavili v letošnjem letu. Tekači s kužki so poskrbeli za še boljše vzdušje in mislim, da smo vsi skupaj ustvarili resnično odlično energijo. Velika zahvala za to gre tudi sponzorjem in več kot 1.000 prostovoljcem, večinoma iz lokalne skupnosti, brez katerih dogodka ne bi mogli izpeljati," pravi Gerlec, predsednik organizacijskega odbora. „Teči v Radencih je nekaj posebnega, saj so tudi drugi maratoni sijajni, a ta je nekaj posebnega, in vsem, ki prispevajo k temu vzdušju, iskrene čestitke v imenu tekačev," je ob prihodu v ciljno areno povedal predsednik države Borut Pahor, ki se redno udeležuje Maratona treh src. „Prihodnje leto bom rade volje prevzel častno pokroviteljstvo. To bo praznik rekreativnega teka v Sloveniji. Ne pozabimo – Maraton v Radencih je oral ledino," je še dodal Pahor.
Pestro spremljevalno dogajanje se je pričelo že na predvečer tekaškega dogodka, ko se je na Testeninki zbralo okrog 500 udeležencev maratona, ki jih je nagovorila in motivirala tekaška navdušenka ter aktualna rekorderka Slovenske planinske poti, Katja Kegl Vencelj. Po sobotnih športnih dogodkih so udeleženci maratona in njihovi navijači nadaljevali zabavo ob tempu, ki ga je diktirala energična glasbenica Alya. Maraton je sporočilo pozitivnega odnosa do zdravega in aktivnega življenjskega sloga podprl tudi z družbeno odgovorno noto. Letošnja prireditev, ki je v ciljni areni prvič pozdravila tekače v spremstvu njihovih kužkov, je namreč osvetlila problematiko vzrejanja psov za tekmovalne namene in širila zavest o humanem ravnanju s psi. Pri tem so organizatorji združili moči z društvom Hrtji svet, ki so na dogodku osveščali in svetovali ljubiteljem psov, kot tudi tistim, ki se za družbo pasjih prijateljev šele odločajo. Tek s psi, ki je letošnja novost v Radencih, ni tekmovalnega značaja, ampak gre za promocijo tega teka. Lastniki in njihovi štirinožni prijatelji so morali premagati kilometer dolgo progo. Organizatorji pa so pri izvedbi sodelovali z društvom Hrtji svet. Kot smo že poročali, je namen tega teka tudi opozarjanje na problematiko in nesmisel vzreje psov v športne namene. Hrti so namreč v Španiji, Angliji in na Irskem uporabljeni za lov in tekmovanja. „Selektivni proces je tak, da psa, ki tam ne dosega rezultatov, zavržejo ali usmrtijo, ne glede na to, da je star dve, mogoče tri leta," pojasnjuje Marko Magajna iz omenjenega društva.
Sam 39. maraton treh src je v Radence prinesel sonce, veselje in številne uspehe. V maratonu sta slavila Moses Kipruto Kibire in Hellen Jepkosgei Kimutai, državna prvaka na 21 km sta postala Janez Mulej in Jasmina Pitamic, svojih osebnih zmag pa se je veselilo več kot 7000 aktivnih udeležencev. Poleg športnih disciplin je maraton obiskovalce pritegnil tudi z zanimivim spremljevalnim programom in svežo novostjo - tekom s kužki, ki so jo udeleženci sprejeli z odprtimi rokami. Najhitrejši Slovenec na 42 km, Martin Ocepek, se je uvrstil na 4. mesto, med Slovenkami pa je zmago na najdaljši trasi slavila Katja Kegl Vencelj, ki je v cilj pritekla 4. „Ponosni smo, kako se je naš dogodek v vseh 39. letih razvil in da se ob tako veliki izbiri kakovostnih tekaških prireditev ljudje vračajo v Radence. Še več - na letošnjo tekaško preizkušnjo so se pripeljali obiskovalci iz 22 držav. Pa naj še kdo z drugega konca Slovenije reče, da so Radenci daleč," z nasmehom pove Marko Pintarič, generalni sekretar organizacijskega odbora 39. Maratona treh src.
Kot zanimivost - povprečna starost tekačev je znašala skoraj toliko kot tradicija maratona - 38 let, teka pa se je udeležila zvesta in najstarejša udeleženka teka, 85-letna Kazimira Lužnik, ki je uspešno premagala 21 km razdaljo. Najzahtevnejše, 42-kilometrske preizkušnje, se je kot najstarejši udeležil 76-letni Vladimir Savić iz Postojne, bučen aplavz pa je požel tudi 19-letni domačin, Maj Zemljič, ki se je družbi prekaljenih tekačev na progi maratona pridružil kot najmlajši.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Atletika Radenci so še enkrat dihali z maratonom treh src