Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nezemljan v kraljevini Jordanija!

 

Slovenski stunt motorist Rok Bagoroš osvaja Bližnji vzhod

Rok Bagoroš po dolinah NabatincevRadenčan, 27-letni Rok Bagoroš je postal prvi stunt motorist na svetu, ki je izvedel svoje trike 432 metrov pod morjem in sledi gum pustil v znameniti Petri (7. čudo sveta - arheološko najdišče v gorovju Araba, v jordanskem governoratu Ma'an in leži na pobočju gore Hor. Nahaja se v depresiji med gorami, ki tvorijo vzhodno verigo Arabe, velike doline, ki poteka od Mrtvega morja do Akabskega zaliva op. p.).

S tem je eden najboljših stunt motoristov na svetu spisal novo zanimivo zgodbo, ki jo je s svojim motociklom (malo pa tudi s konji in osli Kraljevine Jordanije) spisal KTM-ov tovarniški stunt motorist Rok Bagoroš, ki enako dobro kot svoj motocikel obvlada šov. Rok je praktično že devet let ves čas na poti kot se za potujočega umetnika spodobi, sedaj pa je zaključil svojo zadnjo turnejo po Nemčiji, Nizozemski, Turčiji, Izraelu in Jordaniji.
Preveč prigod se je nabralo v vsem tem času, v ospredju pa je Rokova zadnja pustolovščina v Jordaniji, kjer se je 27-letni Radenčan družil z beduini puščave Wadi Rum, raziskoval "Rdeči planet" kot malo pred njim Matt Damon v filmu Marsovec, se podal v najbolj svoje mesto na svetu (Rok - skala - Petra), navdušil bencinskih hlapov in trikov lačno množico 432 metrov pod morsko gladino, se družil z Davidom Coulthardom, konstruktivno bodel z jordansko carinsko upravo in se vrnil domov s peskom v čevljih, kako poln peska se bo domov vrnil njegov motor, pa Rok raje ne razmišlja. Ko so cilji veliki, do njih ne vodijo bližnjice. Kar 86 mailov je bilo potrebnih, da so jordanske oblasti dovolile vstop v državo nečemu tako izvenserijskemu (nezemeljskemu), kot je Rokov stunt motocikel KTM Duke 690, posebej sfriziran za zlorabo, ki sliši na ime stuntriding.
Kraljevina Jordanija je bila peta in zadnja država za Nemčijo, Nizozemsko, Turčijo in Izraelom, ki jo je KTM-ov stunt virtuoz obiskal na svoji zadnji turneji. Obisk Jordanije je povezan z akcijo Red Bull F1 Showrun, katere namen je predstavitev ultimativnega dirkalnika po državah Bližnjega Vzhoda, ki ne gostijo dirk Formule 1, a je v njih kljub temu veliko število njenih privržencev. Voznika, ki sta glasno zver popeljala po ulicah, sta Pierre Gasly, rezerva na klopi F1 ekipe Red Bull Racing, in David Coulthard, dirkač, ki je nekoč pri Williamsu nasledil Ayrtona Senno. V Jordaniji se je spektaklu na dveh točkah, v Amanu in na obali Mrtvega morja, s svojim šovom priključil Slovenec Rok Bagoroš, kjer mu je, kot pravi, nekajminutna čarovnija vredna vseh odrekanj. "Zakulisja so druga plat medalje in zgodba zase," pravi Bagoroš in nadaljuje: "Najdaljša in najbolj mukotrpna zgodba. Da se izpelje takšen šov, kot sem ga imel v Jordaniji, je potrebno toliko papirologije, da se človeku zmeša. Predstavljajte si moto garažo RokON, mojega mehanika Denisa, ki popravlja od zadnjega šova in mojega ne ravno nežnega ravnanja precej zmahan motor, in mene, za računalnikom, kako pošiljam mail za mailom - če v državo ne vstopiš le z vodičem Lonely Planet in nekaj gatami v nahrbtniku, rabiš nešteto dovoljenj. Ko je motor pripravljen, se naredi pošiljka, ki jo bomo v naslednjo državo spravili s pomočjo KTM. In šele nato se lahko usedem na letalo! Kot profesionalen freestyle voznik doživljaš momente popolne sreče in zadoščenja, ko množica nori na tvojem nastopu, a to so le magični trenutki v primerjavi z večnostjo: z modricami, zvini, strganimi vezmi, izčrpanostjo, birokratskimi ovirami... Ne glede na vse pa sem od nekdaj prepričan, da se je za izjemne trenutke vredno potruditi. To je na koncu tisto, kar življenje dela izjemno. Če to pomeni leta in leta piljenja določenega trika, to pač pomeni to." doda Rok, ki je s svojim mišljenjem in delom velik vzornik mladim, saj promovira šport, vztrajnost, podjetnost, ustvarjalnost in velike sanje.
Jordanija, neverjetna dežela, ki zaradi bližine Sirije, Libanona in Iraka zadnja leta ni na vrhu spiska priljubljenih turističnih destinacij, se je Roku vtisnila v spomin kot izjemno miroljubna, gostoljubna in predvsem nezemeljsko lepa. Nič čudnega ni, da Jordanijo od nekdaj oblegajo filmski producenti in sem postavljajo scene epskih bitk ali oddaljenih planetov. Nazadnje je v puščavi Wadi Rum gostovala ekipa Ridleya Scotta, Matt Damon pa je v njej izkusil, kaj občuti edini človek na Marsu. Skozi puščavo, ki je znana tudi kot Visoka Dolina (1750 n.v.) ali Dolina Lune, se je Rok zapeljal po uspešnih šovih v Amanu in na najnižji točki Zemlje - obali Mrtvega morja, za konec pa se je vživel še v Harrisona Forda, ki je v Petri iskal izgubljeni zaklad. Mesto, ki ga je v skalo soteske okrog 300 let pred našim štetjem izklesalo ljudstvo Nabatejcev, je danes znano tudi kot sedmo čudo sveta.
"Težko opišem neverjetne občutke, ki sem jih doživljal med vožnjo po krajih, kjer so nekoč živeli Nabatinci. V glavi se mi je nenehno vrtela njihova glasba s piščalmi, mi ježila kožo in me kot senca spremljala vso pot. Počutil sem se dobrodošlega, ko sem z motorjem hitel skozi njihovo dolino, Duke pa se je odlično obnesel na terenu, za katerega v osnovi sploh ni namenjen. V prihodnje se bom še več mudil na Bližnjem Vzhodu, kjer me je presenetilo število motošportnih navdušencev. Navdušeni so bili tako nad mojim motociklom, kot nad rohnenjem Formule 1, za krmilom katere sta sedela Pierre Gasly in David Coulthard. Davida sem spoznal že pred leti prek projekta Wings for Life, ki bo mimogrede v nedeljo, 8. maja - vedno je lepo srečati legendo motošporta in z njo izmenjati izkušnje", je svoj lasten lov za zakladom opisal Rok Bagoroš.
Uspeh Roka Bagoroša je plod pomurske trme, velike želje, jasne vizije, izjemnega talenta in neskončnih ur trdega dela. Sanjaj velike sanje in nikoli ne obupaj je moto slovenskega stunt & freestyle motorista, ki se je pred dnevi vrnil s poti, ki se ga je dotaknila, kot še nobena doslej. A vse se je začelo, ko je 15-letnik na spletu zasledil umetnije Chrisa Pfeifferja in se odločil, da bo stuntriding tudi njegovo življenje. Kupil je prvi skuter, ga predelal in se mimo šole naprej začel voziti po zadnjem, nato pa še po sprednjem kolesu. Z motorjem je vedno imel zelo zapleten odnos, v katerem nobeden ne spoštuje mej drugega. Svoje prve wheeleje je Rok osvojil na asfaltnem igrišču nedaleč od doma, leta 2010 je že nastopal po vsej Evropi in dosegel svojo prvo zmago v Bordeauxu, nato pa se mu je odprl svet, ko so ga na sejmu v Nemčiji opazili predstavniki KTM in ga vzeli pod svoje okrilje. Rok je bil med drugim tudi prvi stunt motorist, ki je zapeljal na led, Neishin "Vzemi me" je iz njega naredil rok zvezdo, s svojimi lastnimi videi pa je na Youtubu hitro dosegel milijonske oglede. V blockovskem stilu je svoj šport tudi oblekel tudi v lastno blagovno znamko RokON, si "privozil" čelado s svojim podpisom in dizajn motocikla. In to je šele začetek.
Mojster na dveh kolesih se trenutno v Sloveniji pripravlja na snemanje svojega največjega freestyle projekta doslej, nato pa se bo spet zbudil v hotelski sobi X mesta - vedel bo, zakaj je tam, zaradi nastopa!, bo pa vseeno rabil nekaj časa, da ugotovi, na katerem delu zemeljske oble mu zvoni budilka.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Avtomoto Nezemljan v kraljevini Jordanija!