Adventni venec ob 400-letni modri kavčini

Advent CerkvenjakTuristično društvo Cerkvenjak, ki predvsem skrbi za promocijo kraja in omenjene občine v Slovenskih goricah, skozi vse leto izvaja številne aktivnosti ter pripravlja takšne in drugačne dogodke in prireditve. Med njimi je gotovo najodmevnejša košnja na stari način, svoje dejavnosti pa ob koncu leta zaključijo z izdelavo in postavitvijo adventnega venca v središču Cerkvenjaka, in postavitvijo božičnih jaslic ob cerkvi Sv. Antona. Adventni venec člani društva izdelujejo pri svojem predsedniku Alojzu Zorku in tako je bilo tudi letos.

Ob Johanezovi kapeli v Cerkvenjaku so prižgali prvo svečko

Pripravili so prvo izmenjevalnico oblačil, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

IzmenjevalnicaPrav v času, ko se je, ne le v ZDA temveč po vsem svetu in tudi pri nas, največ govorilo o „črnem petku" ter zapravljanju in razsipništvu, se je v Mladinskem centru Gornja Radgona odvijala nadvse koristna akcija, ki jo je pripravila Iniciativa za zelene ideje „Rastišče". Šlo je za prvo izmenjevalnico oblačil v tem delu države, na katero so številni Prleki, Prekmurci, Štajerci in drugi prinesli kose oblačil, modnih dodatkov ali obutve, ki jih ne nosijo več, ter si za domov izbrali druge, katerih več ne uporablja kdo drug.

Zamenjali so oblačila in obutev

Kmečke ženske v Hiši dišečega traminca

Kmečke ženske pri SteyerjuDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga vodi Ema Škrobar, in ki deluje že 29 let, vsa leta svojega obstoja, ob koncu leta, pripravlja novoletno-božično srečanje članic društva, s katerim se jim zahvalijo za njihovo delovanje v društvu skozi vso leto. To je pravzaprav prijetno druženje, katerega se članice rade udeležujejo. In tako je bilo tudi tokrat, ko se je srečanja v znameniti Hiši dišečega traminca, na posestvu Steyer v Plitvici, udeležilo 38 članic. Prisotne je najprej pozdravila predsednica društva Ema Škrobar, ki se je članicam zahvalila za celoletno delo v društvu. Izrazila je tudi zadovoljstvo, da so se tako množično udeležile srečanja, ki je ob občnem zboru, njihovo največje srečanje in druženje.

Članice DKŽ Apače so imele novoletno srečanje pri Steyerju

Otroci (in ne le oni) bodo vse do 2. januarja 2019 prišli na svoje v SikaluZOO pri Radencih

SikaluZOOPodobno, kot že vrsto let, ob bližajočih se božično-novoletnih praznikih, bodo tudi letos na posestvu SikaluZOO, ki ga decembra preimenujejo v „Lučkolandijo" v Boračevi, dober streljaj iz središča Radencev, pripravili božične jaslice z živimi živalmi. Na površini treh hektarjev v samem živalskem vrtu družine Mitev, si bodo lahko obiskovalci, kjer so v tem času v ospredju otroci, med sprehodom ogledali edinstveno pravljično deželo z velikim številom živali, svetlobnih podobic: angelčkov, božičkov, jelenčkov, zvezdic, božičkov grad, vlakec, božičkove sani, snežinke, zvončke, veliko število lučk, darilnih paketov..., ki si jih je najlepše ogledati v temi.

Lučkolandija – pravljična dežela za otroke odpira vrata

Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je ateizem znanstven?

 

Premišljevanja o veri, znanosti in ateizmu

Danes mnogi zavračajo vero s trditvijo,da je nedokazljiva in zato neznanstvena. Po De Mellu je vera pristanek uma na resnico razodeto od boga, zato vendarle zahteva določene dokaze. Že filozof Marita je zapisal, da moramo ločiti med znanostjo in modrostjo.

Znanost se ravna po empiričnem načelu in je njen predmet svet narave in materije, modrost pa se ravna po ontološkem kriteriju, kjer iz ustvarjenega sklepamo na stvarnika in najgloblja vprašanja naše biti. Seveda modrost ne sme biti v nasprotju z znanostjo. Že vrhunski znanstvenik Max Plank je zapisal, da med vero in znanostjo ni nasprotij, ker se nanašata na čisto različni področji resničnosti. Tudi fizik Einstein, ki je v svojem času verjetno najbolj razumel bistvo materije, je v čudovitem redu naravnih zakonitosti zagledal stvarnika in rekel, da so v naši, tako v snov zaverovani dobi, resni znanstveniki edini globoko verni ljudje. Torej imamo verne in neverne znanstvenike, zato lahko rečemo, da niti ateizem, niti vera nista rezultat znanosti. Znanost bi morala osvoboditi človeštvo, ustvarila pa je naprave za njegovo uničenje. Do nasprotij med vero in znanostjo je prihajalo vedno, ko je ena ali druga želela razlagati področja, ki niso njena. Če vero zavračamo le zato, ker zanjo ni natančnih dokazov, je napačno. Vera namreč obravnava neponovljive dogodke, znanost pa večinoma ponovljive, ki jih ponavlja tako dolgo, dokler ne izmeri vseh njenih parametrov.

Vsekakor smatram, da ima vera na vprašanja večnosti-od kod prihajamo, kam gremo-boljše odgovore kot znanost. Z velikim pokom je znanost priznala stvarjenje, ne pa tudi stvarnika. Ali so vsa ta silna ozvezdja nastala iz nič kar sama od sebe, ali po volji stvarnika, mora presoditi vsak sam. Vsekakor je verjeti, da se je to zgodilo samo od sebe, najmanj tako vprašljivo, kot verjeti v stvarnika. Tudi novejša teorija, da je vidno nastalo iz nevidne materije, je najprej svetopisemska razlaga,saj v njej dobesedno piše, da je vse vidno nastalo iz nevidnega. Pri tem moramo vedeti,da znanost danes išče prav to nevidno materijo, katera ji manjka pri pojasnitvi mnogih odprtih vprašanj. Tako vprašanje je, zakaj se ozvezdja vrtijo skupaj, saj samo naši rimski cesti manjka za to 90% materije. Tudi odgovora na vprašanje, zakaj je materija trdna nimamo, saj so atomi, glede na svojo velikost podobno oddaljeni kot zvezde v vesolju. Tudi odgovora na vprašanje, iz česa smo, nimamo. Nekdanja razlaga o atomih iz jedra, okrog katerega se vrtijo elektroni, ne drži več. Torej znanstveni materializem je izgubil enega od osnov, to je popolno poznavanje materije. Zgoraj omenjena vprašanja dobijo v odgovoru Boga, Mojzesu čisto sprejemljivo razlago: "sem, ki vse obsegam" .Tudi apostol Pavel zapiše podobno razlago:"v Bogu živimo, se gibljemo in smo".Torej od nekod prihaja ta silna energija, ki povezuje tako delce atoma kot ozvezdja.

Kako verjeti, da je najbolj popoln "računalniški program" t.j. genski zapis človeka, nastal po naključju. Ta z neverjetno natančnostjo krmili razvoj človeka, da iz ene celice nastane človek z vsemi podrobnostmi, z določeno inteligenco, značajem, itd., in je sposoben še lastne reprodukcije. Pri tem je za primerjavo najvišja stvaritev človeka računalnik, ki je po inteligenci še vedno na stopnji insekta. Verjamemo seveda v evolucijo, le da jo je moral usmerjati inteligenten usmerjevalec. Sprejeti moramo le simbolno govorico Sv. pisma, da božji dnevi niso bili zemeljski dnevi ampak cela obdobja. Izračunali so, da bi po naključnem razvoju bila za razvoj človeka potrebna nekajkrat daljša doba, kot je starost vesolja in še po zakonu entropije ne bi bil možen. Torej lahko govorimo o čudežu evolucije. Vedeti moramo, da Darwin zaradi svoje teorije ni postal ateist.

Danes je zelo močno gibanje, da bi Darwinovo teorijo evolucije nadomestili z inteligentnim načrtom. Evolucija velja, le naravni izbor moramo nadomestiti z inteligentnim načrtom. Tako sta Adam in Eva prva človeka, ki sta simbolično iz anonimnosti oz. živalske ravni prešla na človeško raven. To potrjuje tudi biblija, saj v njej piše, da so Kajnu in njegovim otrokom našli žene. Torej so bili še drugi ljudje, izmed katerih so jih izbrali. Da nas je Bog ustvaril iz prahu zemlje je samoumevno, saj so vse snovi, iz katerih smo, najprej v zemlji. Odpor »znanosti« proti inteligentnemu načrtu je razumljiv, saj večina znanstvenikov smatra, da jim je dovoljeno vse, zato priznati nekoga nad sabo je pretežka odločitev. V tem primeru bi morali bolj spoštovati to stvarstvo.

Za vero je kristjanu vsekakor največji dokaz Nova zaveza in vstajenje Kristusa od mrtvih. Da se je to zgodilo, nam zatrjujejo vsi apostoli, ki so bili priče tega dogodka. Mnogo bolj bi morali dvomiti v pisanje zgodovinarjev, saj sedaj prihajajo na dan mnoge podrobnosti naše zgodovine, ki so jih ti zamolčali. Apostoli so se ob vstajenju Kristusa spremenili iz omahljivcev v trdne pričevalce njegovega nauka, večina tudi za ceno življenja, kar daje njihovemu pričevanju posebno verodostojnost.

Za Kristusa priča tudi Stara zaveza, saj je v njej čez 300 prerokovanj o njegovem rojstvu, življenju in smrti, ki so bila nekaj stoletij prej napovedana z neverjetno natančnostjo. Izpolnitev teh prerokb lahko dokažemo s primerjavo Stare in Nove zaveze. Danes odkrivajo vedno več arheoloških najdb, ki tudi potrjujejo resničnost svetopisemskih dogodkov. Vsa druga verstva govorijo o tem, kako si ljudje boga predstavljajo, edino v krščanstvu se je bog spustil med ljudi in nas osebno nagovoril. Pri tem je vseeno, ali trdimo, da je vse to ustvaril bog ali narava ali neka vesoljna sila, vsi govorimo o isti višji sili, ki je zaradi visoke inteligence oseba.

Še živeči italijanski filozof Cacciari pravi, da je ena od katastrof zahoda absolutna religiozna nepismenost. Celo izobraženi kristjani pogosto ne znajo govoriti o vzrokih svojega upanja. Kdor išče vero, mora predvsem sam iskati odgovore, prebirati ustrezno literaturo in ne le pasivno čakati, da mu jo bodo servirali le duhovniki. Naj citiram besede znanega laiškega strokovnjaka za biblijo: «Ne verjemi le strokovnjakom za biblijo. To je posebna knjiga, magična, nihče je ne pozna. Je knjiga presenečenj ,ki je napisana prav zate, ki lahko spremeni tvoje življenje. Preberi govor na gori ter 4. in 17 poglavje Janezovega evangelija, vprašaj se, ali je ta, ki govori, norec ali bog«. Če bomo ob tem v srcu odprti, bomo že korak bližje resnici. Že apostol Pavel je zapisal, da bog ostane zakrit za tiste, ki so jim bogovi tega sveta (predvsem denar, oblast in uživaštvo) zaslepili um.

Psihiater dr. Scott Peck je v svoji uspešnici "Ljubezen in duhovna rast" zapisal, da čeprav je skeptični svetovni nazor znanstvenikov bistveni napredek v primerjavi z nazorom, ki temelji na slepi veri in dogmah, pa je večina teh le z eno nogo stopila na pot duhovne rasti. Dr. Peck postavlja mistika, ki od nevernega "znanstvenika" ponovno preide k veri, na najvišjo stopnjo duhovne rasti. Tudi prejšnji papež je v svoji okrožnici "Vera in razum" zapisal, da ima le močan razum močno vero. Torej verniku se nikakor ni treba sramovati pred "zaničevalci" vere, kvečjemu obratno.

To so le nekatera vprašanja, o katerih se mora spraševati vsak razgledan človek. Odgovori nanje bodo večno zaposlovali ljudi in nekateri bodo našli pot do boga, drugi pa ne. Najslabše je, če določene odgovore odklanjamo že v naprej, saj to pomeni omejenost lastne misli.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Je ateizem znanstven?