Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je ateizem znanstven?

 

Premišljevanja o veri, znanosti in ateizmu

Danes mnogi zavračajo vero s trditvijo,da je nedokazljiva in zato neznanstvena. Po De Mellu je vera pristanek uma na resnico razodeto od boga, zato vendarle zahteva določene dokaze. Že filozof Marita je zapisal, da moramo ločiti med znanostjo in modrostjo.

Znanost se ravna po empiričnem načelu in je njen predmet svet narave in materije, modrost pa se ravna po ontološkem kriteriju, kjer iz ustvarjenega sklepamo na stvarnika in najgloblja vprašanja naše biti. Seveda modrost ne sme biti v nasprotju z znanostjo. Že vrhunski znanstvenik Max Plank je zapisal, da med vero in znanostjo ni nasprotij, ker se nanašata na čisto različni področji resničnosti. Tudi fizik Einstein, ki je v svojem času verjetno najbolj razumel bistvo materije, je v čudovitem redu naravnih zakonitosti zagledal stvarnika in rekel, da so v naši, tako v snov zaverovani dobi, resni znanstveniki edini globoko verni ljudje. Torej imamo verne in neverne znanstvenike, zato lahko rečemo, da niti ateizem, niti vera nista rezultat znanosti. Znanost bi morala osvoboditi človeštvo, ustvarila pa je naprave za njegovo uničenje. Do nasprotij med vero in znanostjo je prihajalo vedno, ko je ena ali druga želela razlagati področja, ki niso njena. Če vero zavračamo le zato, ker zanjo ni natančnih dokazov, je napačno. Vera namreč obravnava neponovljive dogodke, znanost pa večinoma ponovljive, ki jih ponavlja tako dolgo, dokler ne izmeri vseh njenih parametrov.

Vsekakor smatram, da ima vera na vprašanja večnosti-od kod prihajamo, kam gremo-boljše odgovore kot znanost. Z velikim pokom je znanost priznala stvarjenje, ne pa tudi stvarnika. Ali so vsa ta silna ozvezdja nastala iz nič kar sama od sebe, ali po volji stvarnika, mora presoditi vsak sam. Vsekakor je verjeti, da se je to zgodilo samo od sebe, najmanj tako vprašljivo, kot verjeti v stvarnika. Tudi novejša teorija, da je vidno nastalo iz nevidne materije, je najprej svetopisemska razlaga,saj v njej dobesedno piše, da je vse vidno nastalo iz nevidnega. Pri tem moramo vedeti,da znanost danes išče prav to nevidno materijo, katera ji manjka pri pojasnitvi mnogih odprtih vprašanj. Tako vprašanje je, zakaj se ozvezdja vrtijo skupaj, saj samo naši rimski cesti manjka za to 90% materije. Tudi odgovora na vprašanje, zakaj je materija trdna nimamo, saj so atomi, glede na svojo velikost podobno oddaljeni kot zvezde v vesolju. Tudi odgovora na vprašanje, iz česa smo, nimamo. Nekdanja razlaga o atomih iz jedra, okrog katerega se vrtijo elektroni, ne drži več. Torej znanstveni materializem je izgubil enega od osnov, to je popolno poznavanje materije. Zgoraj omenjena vprašanja dobijo v odgovoru Boga, Mojzesu čisto sprejemljivo razlago: "sem, ki vse obsegam" .Tudi apostol Pavel zapiše podobno razlago:"v Bogu živimo, se gibljemo in smo".Torej od nekod prihaja ta silna energija, ki povezuje tako delce atoma kot ozvezdja.

Kako verjeti, da je najbolj popoln "računalniški program" t.j. genski zapis človeka, nastal po naključju. Ta z neverjetno natančnostjo krmili razvoj človeka, da iz ene celice nastane človek z vsemi podrobnostmi, z določeno inteligenco, značajem, itd., in je sposoben še lastne reprodukcije. Pri tem je za primerjavo najvišja stvaritev človeka računalnik, ki je po inteligenci še vedno na stopnji insekta. Verjamemo seveda v evolucijo, le da jo je moral usmerjati inteligenten usmerjevalec. Sprejeti moramo le simbolno govorico Sv. pisma, da božji dnevi niso bili zemeljski dnevi ampak cela obdobja. Izračunali so, da bi po naključnem razvoju bila za razvoj človeka potrebna nekajkrat daljša doba, kot je starost vesolja in še po zakonu entropije ne bi bil možen. Torej lahko govorimo o čudežu evolucije. Vedeti moramo, da Darwin zaradi svoje teorije ni postal ateist.

Danes je zelo močno gibanje, da bi Darwinovo teorijo evolucije nadomestili z inteligentnim načrtom. Evolucija velja, le naravni izbor moramo nadomestiti z inteligentnim načrtom. Tako sta Adam in Eva prva človeka, ki sta simbolično iz anonimnosti oz. živalske ravni prešla na človeško raven. To potrjuje tudi biblija, saj v njej piše, da so Kajnu in njegovim otrokom našli žene. Torej so bili še drugi ljudje, izmed katerih so jih izbrali. Da nas je Bog ustvaril iz prahu zemlje je samoumevno, saj so vse snovi, iz katerih smo, najprej v zemlji. Odpor »znanosti« proti inteligentnemu načrtu je razumljiv, saj večina znanstvenikov smatra, da jim je dovoljeno vse, zato priznati nekoga nad sabo je pretežka odločitev. V tem primeru bi morali bolj spoštovati to stvarstvo.

Za vero je kristjanu vsekakor največji dokaz Nova zaveza in vstajenje Kristusa od mrtvih. Da se je to zgodilo, nam zatrjujejo vsi apostoli, ki so bili priče tega dogodka. Mnogo bolj bi morali dvomiti v pisanje zgodovinarjev, saj sedaj prihajajo na dan mnoge podrobnosti naše zgodovine, ki so jih ti zamolčali. Apostoli so se ob vstajenju Kristusa spremenili iz omahljivcev v trdne pričevalce njegovega nauka, večina tudi za ceno življenja, kar daje njihovemu pričevanju posebno verodostojnost.

Za Kristusa priča tudi Stara zaveza, saj je v njej čez 300 prerokovanj o njegovem rojstvu, življenju in smrti, ki so bila nekaj stoletij prej napovedana z neverjetno natančnostjo. Izpolnitev teh prerokb lahko dokažemo s primerjavo Stare in Nove zaveze. Danes odkrivajo vedno več arheoloških najdb, ki tudi potrjujejo resničnost svetopisemskih dogodkov. Vsa druga verstva govorijo o tem, kako si ljudje boga predstavljajo, edino v krščanstvu se je bog spustil med ljudi in nas osebno nagovoril. Pri tem je vseeno, ali trdimo, da je vse to ustvaril bog ali narava ali neka vesoljna sila, vsi govorimo o isti višji sili, ki je zaradi visoke inteligence oseba.

Še živeči italijanski filozof Cacciari pravi, da je ena od katastrof zahoda absolutna religiozna nepismenost. Celo izobraženi kristjani pogosto ne znajo govoriti o vzrokih svojega upanja. Kdor išče vero, mora predvsem sam iskati odgovore, prebirati ustrezno literaturo in ne le pasivno čakati, da mu jo bodo servirali le duhovniki. Naj citiram besede znanega laiškega strokovnjaka za biblijo: «Ne verjemi le strokovnjakom za biblijo. To je posebna knjiga, magična, nihče je ne pozna. Je knjiga presenečenj ,ki je napisana prav zate, ki lahko spremeni tvoje življenje. Preberi govor na gori ter 4. in 17 poglavje Janezovega evangelija, vprašaj se, ali je ta, ki govori, norec ali bog«. Če bomo ob tem v srcu odprti, bomo že korak bližje resnici. Že apostol Pavel je zapisal, da bog ostane zakrit za tiste, ki so jim bogovi tega sveta (predvsem denar, oblast in uživaštvo) zaslepili um.

Psihiater dr. Scott Peck je v svoji uspešnici "Ljubezen in duhovna rast" zapisal, da čeprav je skeptični svetovni nazor znanstvenikov bistveni napredek v primerjavi z nazorom, ki temelji na slepi veri in dogmah, pa je večina teh le z eno nogo stopila na pot duhovne rasti. Dr. Peck postavlja mistika, ki od nevernega "znanstvenika" ponovno preide k veri, na najvišjo stopnjo duhovne rasti. Tudi prejšnji papež je v svoji okrožnici "Vera in razum" zapisal, da ima le močan razum močno vero. Torej verniku se nikakor ni treba sramovati pred "zaničevalci" vere, kvečjemu obratno.

To so le nekatera vprašanja, o katerih se mora spraševati vsak razgledan človek. Odgovori nanje bodo večno zaposlovali ljudi in nekateri bodo našli pot do boga, drugi pa ne. Najslabše je, če določene odgovore odklanjamo že v naprej, saj to pomeni omejenost lastne misli.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Je ateizem znanstven?