„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je ateizem znanstven?

 

Premišljevanja o veri, znanosti in ateizmu

Danes mnogi zavračajo vero s trditvijo,da je nedokazljiva in zato neznanstvena. Po De Mellu je vera pristanek uma na resnico razodeto od boga, zato vendarle zahteva določene dokaze. Že filozof Marita je zapisal, da moramo ločiti med znanostjo in modrostjo.

Znanost se ravna po empiričnem načelu in je njen predmet svet narave in materije, modrost pa se ravna po ontološkem kriteriju, kjer iz ustvarjenega sklepamo na stvarnika in najgloblja vprašanja naše biti. Seveda modrost ne sme biti v nasprotju z znanostjo. Že vrhunski znanstvenik Max Plank je zapisal, da med vero in znanostjo ni nasprotij, ker se nanašata na čisto različni področji resničnosti. Tudi fizik Einstein, ki je v svojem času verjetno najbolj razumel bistvo materije, je v čudovitem redu naravnih zakonitosti zagledal stvarnika in rekel, da so v naši, tako v snov zaverovani dobi, resni znanstveniki edini globoko verni ljudje. Torej imamo verne in neverne znanstvenike, zato lahko rečemo, da niti ateizem, niti vera nista rezultat znanosti. Znanost bi morala osvoboditi človeštvo, ustvarila pa je naprave za njegovo uničenje. Do nasprotij med vero in znanostjo je prihajalo vedno, ko je ena ali druga želela razlagati področja, ki niso njena. Če vero zavračamo le zato, ker zanjo ni natančnih dokazov, je napačno. Vera namreč obravnava neponovljive dogodke, znanost pa večinoma ponovljive, ki jih ponavlja tako dolgo, dokler ne izmeri vseh njenih parametrov.

Vsekakor smatram, da ima vera na vprašanja večnosti-od kod prihajamo, kam gremo-boljše odgovore kot znanost. Z velikim pokom je znanost priznala stvarjenje, ne pa tudi stvarnika. Ali so vsa ta silna ozvezdja nastala iz nič kar sama od sebe, ali po volji stvarnika, mora presoditi vsak sam. Vsekakor je verjeti, da se je to zgodilo samo od sebe, najmanj tako vprašljivo, kot verjeti v stvarnika. Tudi novejša teorija, da je vidno nastalo iz nevidne materije, je najprej svetopisemska razlaga,saj v njej dobesedno piše, da je vse vidno nastalo iz nevidnega. Pri tem moramo vedeti,da znanost danes išče prav to nevidno materijo, katera ji manjka pri pojasnitvi mnogih odprtih vprašanj. Tako vprašanje je, zakaj se ozvezdja vrtijo skupaj, saj samo naši rimski cesti manjka za to 90% materije. Tudi odgovora na vprašanje, zakaj je materija trdna nimamo, saj so atomi, glede na svojo velikost podobno oddaljeni kot zvezde v vesolju. Tudi odgovora na vprašanje, iz česa smo, nimamo. Nekdanja razlaga o atomih iz jedra, okrog katerega se vrtijo elektroni, ne drži več. Torej znanstveni materializem je izgubil enega od osnov, to je popolno poznavanje materije. Zgoraj omenjena vprašanja dobijo v odgovoru Boga, Mojzesu čisto sprejemljivo razlago: "sem, ki vse obsegam" .Tudi apostol Pavel zapiše podobno razlago:"v Bogu živimo, se gibljemo in smo".Torej od nekod prihaja ta silna energija, ki povezuje tako delce atoma kot ozvezdja.

Kako verjeti, da je najbolj popoln "računalniški program" t.j. genski zapis človeka, nastal po naključju. Ta z neverjetno natančnostjo krmili razvoj človeka, da iz ene celice nastane človek z vsemi podrobnostmi, z določeno inteligenco, značajem, itd., in je sposoben še lastne reprodukcije. Pri tem je za primerjavo najvišja stvaritev človeka računalnik, ki je po inteligenci še vedno na stopnji insekta. Verjamemo seveda v evolucijo, le da jo je moral usmerjati inteligenten usmerjevalec. Sprejeti moramo le simbolno govorico Sv. pisma, da božji dnevi niso bili zemeljski dnevi ampak cela obdobja. Izračunali so, da bi po naključnem razvoju bila za razvoj človeka potrebna nekajkrat daljša doba, kot je starost vesolja in še po zakonu entropije ne bi bil možen. Torej lahko govorimo o čudežu evolucije. Vedeti moramo, da Darwin zaradi svoje teorije ni postal ateist.

Danes je zelo močno gibanje, da bi Darwinovo teorijo evolucije nadomestili z inteligentnim načrtom. Evolucija velja, le naravni izbor moramo nadomestiti z inteligentnim načrtom. Tako sta Adam in Eva prva človeka, ki sta simbolično iz anonimnosti oz. živalske ravni prešla na človeško raven. To potrjuje tudi biblija, saj v njej piše, da so Kajnu in njegovim otrokom našli žene. Torej so bili še drugi ljudje, izmed katerih so jih izbrali. Da nas je Bog ustvaril iz prahu zemlje je samoumevno, saj so vse snovi, iz katerih smo, najprej v zemlji. Odpor »znanosti« proti inteligentnemu načrtu je razumljiv, saj večina znanstvenikov smatra, da jim je dovoljeno vse, zato priznati nekoga nad sabo je pretežka odločitev. V tem primeru bi morali bolj spoštovati to stvarstvo.

Za vero je kristjanu vsekakor največji dokaz Nova zaveza in vstajenje Kristusa od mrtvih. Da se je to zgodilo, nam zatrjujejo vsi apostoli, ki so bili priče tega dogodka. Mnogo bolj bi morali dvomiti v pisanje zgodovinarjev, saj sedaj prihajajo na dan mnoge podrobnosti naše zgodovine, ki so jih ti zamolčali. Apostoli so se ob vstajenju Kristusa spremenili iz omahljivcev v trdne pričevalce njegovega nauka, večina tudi za ceno življenja, kar daje njihovemu pričevanju posebno verodostojnost.

Za Kristusa priča tudi Stara zaveza, saj je v njej čez 300 prerokovanj o njegovem rojstvu, življenju in smrti, ki so bila nekaj stoletij prej napovedana z neverjetno natančnostjo. Izpolnitev teh prerokb lahko dokažemo s primerjavo Stare in Nove zaveze. Danes odkrivajo vedno več arheoloških najdb, ki tudi potrjujejo resničnost svetopisemskih dogodkov. Vsa druga verstva govorijo o tem, kako si ljudje boga predstavljajo, edino v krščanstvu se je bog spustil med ljudi in nas osebno nagovoril. Pri tem je vseeno, ali trdimo, da je vse to ustvaril bog ali narava ali neka vesoljna sila, vsi govorimo o isti višji sili, ki je zaradi visoke inteligence oseba.

Še živeči italijanski filozof Cacciari pravi, da je ena od katastrof zahoda absolutna religiozna nepismenost. Celo izobraženi kristjani pogosto ne znajo govoriti o vzrokih svojega upanja. Kdor išče vero, mora predvsem sam iskati odgovore, prebirati ustrezno literaturo in ne le pasivno čakati, da mu jo bodo servirali le duhovniki. Naj citiram besede znanega laiškega strokovnjaka za biblijo: «Ne verjemi le strokovnjakom za biblijo. To je posebna knjiga, magična, nihče je ne pozna. Je knjiga presenečenj ,ki je napisana prav zate, ki lahko spremeni tvoje življenje. Preberi govor na gori ter 4. in 17 poglavje Janezovega evangelija, vprašaj se, ali je ta, ki govori, norec ali bog«. Če bomo ob tem v srcu odprti, bomo že korak bližje resnici. Že apostol Pavel je zapisal, da bog ostane zakrit za tiste, ki so jim bogovi tega sveta (predvsem denar, oblast in uživaštvo) zaslepili um.

Psihiater dr. Scott Peck je v svoji uspešnici "Ljubezen in duhovna rast" zapisal, da čeprav je skeptični svetovni nazor znanstvenikov bistveni napredek v primerjavi z nazorom, ki temelji na slepi veri in dogmah, pa je večina teh le z eno nogo stopila na pot duhovne rasti. Dr. Peck postavlja mistika, ki od nevernega "znanstvenika" ponovno preide k veri, na najvišjo stopnjo duhovne rasti. Tudi prejšnji papež je v svoji okrožnici "Vera in razum" zapisal, da ima le močan razum močno vero. Torej verniku se nikakor ni treba sramovati pred "zaničevalci" vere, kvečjemu obratno.

To so le nekatera vprašanja, o katerih se mora spraševati vsak razgledan človek. Odgovori nanje bodo večno zaposlovali ljudi in nekateri bodo našli pot do boga, drugi pa ne. Najslabše je, če določene odgovore odklanjamo že v naprej, saj to pomeni omejenost lastne misli.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Je ateizem znanstven?