Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Na tradicionalno pustno rajanje prišli skorajda vsi krajani

Pust MahovciŠportno turistično društvo (ŠTD) Mahovci, vasice z nekaj več kot sto prebivalcev, je v sodelovanju z Vaškim odborom Mahovci tudi letos pripravilo tradicionalno pustno prireditev »Kurentovanje v Mahovcih«. Prireditev, ki se je pričela zgodaj popoldan, so letos s svojim obiskom počastili kurenti KUD Polanec iz Starš na Dravskem polju, ki imajo v svojih vrstah tudi člana ŠTD Mahovci Davida Habjaniča. V lepem zimskem vremenu se je na športnem centru v Mahovcih zbralo zelo veliko obiskovalcev, praktično več kot je v vasi prebivalcev, kateri so nestrpno pričakovali kurente. Slednji so se najprej ustavili na kmetiji Jančar, kjer so se okrepčali in pripravili za pohod po vasi.

»Kurentovanje v Mahovcih« spet navdušilo

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Je ateizem znanstven?

 

Premišljevanja o veri, znanosti in ateizmu

Danes mnogi zavračajo vero s trditvijo,da je nedokazljiva in zato neznanstvena. Po De Mellu je vera pristanek uma na resnico razodeto od boga, zato vendarle zahteva določene dokaze. Že filozof Marita je zapisal, da moramo ločiti med znanostjo in modrostjo.

Znanost se ravna po empiričnem načelu in je njen predmet svet narave in materije, modrost pa se ravna po ontološkem kriteriju, kjer iz ustvarjenega sklepamo na stvarnika in najgloblja vprašanja naše biti. Seveda modrost ne sme biti v nasprotju z znanostjo. Že vrhunski znanstvenik Max Plank je zapisal, da med vero in znanostjo ni nasprotij, ker se nanašata na čisto različni področji resničnosti. Tudi fizik Einstein, ki je v svojem času verjetno najbolj razumel bistvo materije, je v čudovitem redu naravnih zakonitosti zagledal stvarnika in rekel, da so v naši, tako v snov zaverovani dobi, resni znanstveniki edini globoko verni ljudje. Torej imamo verne in neverne znanstvenike, zato lahko rečemo, da niti ateizem, niti vera nista rezultat znanosti. Znanost bi morala osvoboditi človeštvo, ustvarila pa je naprave za njegovo uničenje. Do nasprotij med vero in znanostjo je prihajalo vedno, ko je ena ali druga želela razlagati področja, ki niso njena. Če vero zavračamo le zato, ker zanjo ni natančnih dokazov, je napačno. Vera namreč obravnava neponovljive dogodke, znanost pa večinoma ponovljive, ki jih ponavlja tako dolgo, dokler ne izmeri vseh njenih parametrov.

Vsekakor smatram, da ima vera na vprašanja večnosti-od kod prihajamo, kam gremo-boljše odgovore kot znanost. Z velikim pokom je znanost priznala stvarjenje, ne pa tudi stvarnika. Ali so vsa ta silna ozvezdja nastala iz nič kar sama od sebe, ali po volji stvarnika, mora presoditi vsak sam. Vsekakor je verjeti, da se je to zgodilo samo od sebe, najmanj tako vprašljivo, kot verjeti v stvarnika. Tudi novejša teorija, da je vidno nastalo iz nevidne materije, je najprej svetopisemska razlaga,saj v njej dobesedno piše, da je vse vidno nastalo iz nevidnega. Pri tem moramo vedeti,da znanost danes išče prav to nevidno materijo, katera ji manjka pri pojasnitvi mnogih odprtih vprašanj. Tako vprašanje je, zakaj se ozvezdja vrtijo skupaj, saj samo naši rimski cesti manjka za to 90% materije. Tudi odgovora na vprašanje, zakaj je materija trdna nimamo, saj so atomi, glede na svojo velikost podobno oddaljeni kot zvezde v vesolju. Tudi odgovora na vprašanje, iz česa smo, nimamo. Nekdanja razlaga o atomih iz jedra, okrog katerega se vrtijo elektroni, ne drži več. Torej znanstveni materializem je izgubil enega od osnov, to je popolno poznavanje materije. Zgoraj omenjena vprašanja dobijo v odgovoru Boga, Mojzesu čisto sprejemljivo razlago: "sem, ki vse obsegam" .Tudi apostol Pavel zapiše podobno razlago:"v Bogu živimo, se gibljemo in smo".Torej od nekod prihaja ta silna energija, ki povezuje tako delce atoma kot ozvezdja.

Kako verjeti, da je najbolj popoln "računalniški program" t.j. genski zapis človeka, nastal po naključju. Ta z neverjetno natančnostjo krmili razvoj človeka, da iz ene celice nastane človek z vsemi podrobnostmi, z določeno inteligenco, značajem, itd., in je sposoben še lastne reprodukcije. Pri tem je za primerjavo najvišja stvaritev človeka računalnik, ki je po inteligenci še vedno na stopnji insekta. Verjamemo seveda v evolucijo, le da jo je moral usmerjati inteligenten usmerjevalec. Sprejeti moramo le simbolno govorico Sv. pisma, da božji dnevi niso bili zemeljski dnevi ampak cela obdobja. Izračunali so, da bi po naključnem razvoju bila za razvoj človeka potrebna nekajkrat daljša doba, kot je starost vesolja in še po zakonu entropije ne bi bil možen. Torej lahko govorimo o čudežu evolucije. Vedeti moramo, da Darwin zaradi svoje teorije ni postal ateist.

Danes je zelo močno gibanje, da bi Darwinovo teorijo evolucije nadomestili z inteligentnim načrtom. Evolucija velja, le naravni izbor moramo nadomestiti z inteligentnim načrtom. Tako sta Adam in Eva prva človeka, ki sta simbolično iz anonimnosti oz. živalske ravni prešla na človeško raven. To potrjuje tudi biblija, saj v njej piše, da so Kajnu in njegovim otrokom našli žene. Torej so bili še drugi ljudje, izmed katerih so jih izbrali. Da nas je Bog ustvaril iz prahu zemlje je samoumevno, saj so vse snovi, iz katerih smo, najprej v zemlji. Odpor »znanosti« proti inteligentnemu načrtu je razumljiv, saj večina znanstvenikov smatra, da jim je dovoljeno vse, zato priznati nekoga nad sabo je pretežka odločitev. V tem primeru bi morali bolj spoštovati to stvarstvo.

Za vero je kristjanu vsekakor največji dokaz Nova zaveza in vstajenje Kristusa od mrtvih. Da se je to zgodilo, nam zatrjujejo vsi apostoli, ki so bili priče tega dogodka. Mnogo bolj bi morali dvomiti v pisanje zgodovinarjev, saj sedaj prihajajo na dan mnoge podrobnosti naše zgodovine, ki so jih ti zamolčali. Apostoli so se ob vstajenju Kristusa spremenili iz omahljivcev v trdne pričevalce njegovega nauka, večina tudi za ceno življenja, kar daje njihovemu pričevanju posebno verodostojnost.

Za Kristusa priča tudi Stara zaveza, saj je v njej čez 300 prerokovanj o njegovem rojstvu, življenju in smrti, ki so bila nekaj stoletij prej napovedana z neverjetno natančnostjo. Izpolnitev teh prerokb lahko dokažemo s primerjavo Stare in Nove zaveze. Danes odkrivajo vedno več arheoloških najdb, ki tudi potrjujejo resničnost svetopisemskih dogodkov. Vsa druga verstva govorijo o tem, kako si ljudje boga predstavljajo, edino v krščanstvu se je bog spustil med ljudi in nas osebno nagovoril. Pri tem je vseeno, ali trdimo, da je vse to ustvaril bog ali narava ali neka vesoljna sila, vsi govorimo o isti višji sili, ki je zaradi visoke inteligence oseba.

Še živeči italijanski filozof Cacciari pravi, da je ena od katastrof zahoda absolutna religiozna nepismenost. Celo izobraženi kristjani pogosto ne znajo govoriti o vzrokih svojega upanja. Kdor išče vero, mora predvsem sam iskati odgovore, prebirati ustrezno literaturo in ne le pasivno čakati, da mu jo bodo servirali le duhovniki. Naj citiram besede znanega laiškega strokovnjaka za biblijo: «Ne verjemi le strokovnjakom za biblijo. To je posebna knjiga, magična, nihče je ne pozna. Je knjiga presenečenj ,ki je napisana prav zate, ki lahko spremeni tvoje življenje. Preberi govor na gori ter 4. in 17 poglavje Janezovega evangelija, vprašaj se, ali je ta, ki govori, norec ali bog«. Če bomo ob tem v srcu odprti, bomo že korak bližje resnici. Že apostol Pavel je zapisal, da bog ostane zakrit za tiste, ki so jim bogovi tega sveta (predvsem denar, oblast in uživaštvo) zaslepili um.

Psihiater dr. Scott Peck je v svoji uspešnici "Ljubezen in duhovna rast" zapisal, da čeprav je skeptični svetovni nazor znanstvenikov bistveni napredek v primerjavi z nazorom, ki temelji na slepi veri in dogmah, pa je večina teh le z eno nogo stopila na pot duhovne rasti. Dr. Peck postavlja mistika, ki od nevernega "znanstvenika" ponovno preide k veri, na najvišjo stopnjo duhovne rasti. Tudi prejšnji papež je v svoji okrožnici "Vera in razum" zapisal, da ima le močan razum močno vero. Torej verniku se nikakor ni treba sramovati pred "zaničevalci" vere, kvečjemu obratno.

To so le nekatera vprašanja, o katerih se mora spraševati vsak razgledan človek. Odgovori nanje bodo večno zaposlovali ljudi in nekateri bodo našli pot do boga, drugi pa ne. Najslabše je, če določene odgovore odklanjamo že v naprej, saj to pomeni omejenost lastne misli.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Je ateizem znanstven?