Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spomin na msgr. Franca Puncerja

 

Mineva 4 leta, odkar se je od nas poslovil msgr. Franc Puncer

msgr. Franc PuncerV soboto, 11. februarja na god Lurške Matere božje in hkrati tudi na svetovni dan bolnikov, je pred štirimi leti v duhovniškem domu v Mariboru v 92 letu starosti in 67 letu duhovniškega poklica umrl dolgoletni radgonski župnik in dekan ljutomerske dekanije diamantomašnik in častni občan občine Gornja Radgona msgr. Franc Puncer.

G. Franc Puncer se je rodil 3 oktobra 1916 v Spodnji Gorčah, župnija Braslovče. V duhovnika je bil posvečen 6. aprila 1941 ob vdoru nemške vojske v Jugoslavijo. Kot župnik je služboval pri sv. Juriju ob Taboru (1941-1942), nato je bil aretiran od Gestapa in strahotno mučen v celjskem Starem piskru. Bil je transportiran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je ostal tri leta. Po vojni se je vrnil v domovino in postal župnik v Gornji Radgoni (1945 – 1989). Do leta 2001 je bil nato duhovni pomočnik pri svojem nasledniku župniku g. Andreju Zrimu, nato se je preselil v duhovniški dom v Maribor, kjer je ostal do smrti.

 

Uveljavil se je tudi kot pisatelj v reviji Kraljestvo Božje, Cerkev v sedanjem času, v zborniku Stopinje in v Glasilu Zgodovinskega društva Gornja Radgona. Najbolj odmevna je njegova pretresljiva življenjepisna monografija Duhovnik v taborišču smrti, ki je izšla v redni zbirki Mohorjeve družbe v Celju leta 1991, v ponatisu pa leta 2007. Ta knjiga ni roman, marveč avtobiografski dnevnik, ki ga je g. Puncer pisal v taborišču in po težkem vojnem času, ko je služboval Kronikakot duhovnik v Gornji Radgoni. Sodi med dokumentirano pričevanje ter dopolnilo naše povojne zgodovine, ki je bila še kako močno pod vplivom takratnega sistema ( UDBA ) na cerkev in duhovnike.

Pogreb pokojnega duhovnika msgr. Franca Puncerja je bil v sredo, 13. februarja 2008, v Gornji Radgoni. V župnijski cerkvi sv. Petra je pogrebno sveto mašo vodil mariborski nadškof in metropolit msgr. dr. Franc Kramberger, homilijo je podal mariborski pomožni škof msgr. dr. Jožef Smej, pogrebni obred pa je vodil murskosoboški škof msgr. dr. Marjan Turnšek. Pogreba se je udeležilo veliko število duhovnikov, redovnikov in redovnic ter ogromna množica vernikov od blizu in daleč. Številni govorniki so se poslovili od pokojnega duhovnika in se mu zahvalili za njegov svetniški zgled duhovnika. Pokopan je v kapeli na radgonskem pokopališču.

Prav je da se spomnimo, ob peti obletnici njegove smrti na radgonskega velikana, duhovnika,pisatelja predvsem pa povojnega borca za dobrobit vseh vernikov in občanov Gornje Radgone. Tudi njemu vsekakor pripada prostor v parku spomina, kjer stojijo v aleji radgonski velikani.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Spomin na msgr. Franca Puncerja