Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na pojedino, druženje in zabavo k župniku

 

Priljubljeni župnik župnije Markovci, Dejan Horvat, skupaj z verniki, uprizoril 6. Župnijski dan, ter na pravem vaškem prazniku pogostil nad 600 faranov in gostov

Župnijski danNa skrajnjem severu Prekmurja, na Goričkem, že desetletja v sožitju, slogi in razumevanju živijo katoliki in evangeličani, Slovenci in Madžari, Romi in vsi drugi, ki tam domujejo ali tja naključno zaidejo. K temu v župnijah Gornji Petrovci (vasi: Gornji Petrovci, Križevci, Peskovci, Adrijanci, Lucova, Stanjevci, Boreča, Ženavlje, Neradnovci, Martinje, Šulinci) ter Markovci (Čepinci in Markovci) še posebej prispeva tudi domači župnik Dejan Horvat, ki je med vsemi krajani in ne samo farani, izjemno priljubljen.

Dejanu gotovo nikoli ni dolgočasno, saj poleg tega da vodi dve župniji s po približno 500 farani, največ časa nameni obnovi župnijskega doma, ki se nahaja tik ob cerkvi, in ki bo čez nekaj let, ko bo končan, pravi spomenik. Tudi cerkev je potrebno obnavljati, zelo veliko časa pa Dejanu vzame kmetovanje, saj je župnik v pravem smislu besede tudi kmet. Župnija Markovci namreč razpolaga z okrog 20 hektarji njiv ter več kot 30 hektarjev gozdov. In vse to je potrebno obdelati oz. urediti gozd, tako da ima župnik dejansko veliko dela. Zato si je tudi nabavil praktično vso potrebno kmetijsko mehanizacijo in opremo.

Zapela jim je tudi dalmatinska klapa Solaris...

Prav zanimivo je videti 38 – letnega fanta za oltarjem, nekaj minut pozneje pa že z gumijastimi škornji, na traktorju, v gozdu ali pa z zidarsko žlico. Ker pa je torej postal pravi kmet, in ker živi na podeželju med številnimi kmeti, ob tem je tudi rojen na podeželju (Strehovci), se je Dejan popolnoma vživel v takšen način življenja. Sam skuša skrbeti tudi za družabno življenje v župnijah, kjer deluje, saj pravi, da je življenje kmečkega prebivalstva nekako suhoparno, od spanja, krmljena živali, dela na polju, v vinogradu, gozdu, sadovnjaku, potem spet krmljenje živine, spanje..., občasni obiski občine in drugih uradov po opravkih, potem pa spet domov. Vesel je, da mu župljani sledijo, že pred časom si je, med drugim omislil kar dva zanimiva in koristna dogodka oz. prireditvi, ki še bolj združujejo farane in vse druge ljudi dobre volje od blizu in daleč. Poleg tega, da je uvedel nekakšne „župnijske koline“, torej kmečki praznik, ki je v pravem smislu besede praznik za množice domačinov in obiskovalcev, je Dejan že pred šestimi leti uvedel tudi „Župnijski dan“. In v teh jesenskih dneh, ko je večina darov narave že končala v shrambah, kaščah, kleteh..., je okrog župnišča v Markovih ter pod velikim šotorom, ki so ga ob tej priložnosti postavili, potekal že 6. župnijski dan. Čeprav je vse skupaj, z izdatno pomočjo faranov, zlasti fantov, ki so se pred časom v Čepincih udeležili kuharskega tečaja, pripravil sam župnik Dejan, je šlo za dogodek, kakšnega se ne bi sramovali niti na kraljevskih dvorih ali v predsedniških protokolarnih objektih.

Letos je častni faran postal Jani Škraban iz Murske Sobote...

Takšne organizacije in vodenja prireditve, kjer se je do potankosti vedelo kaj kdo počne, ne srečamo pogosto. Prav tako pa so zgodba zase takšna urejenost in okrašenost prireditvenega prostora, pripravljena hrana in vse druge dobrote. Če naštejemo le nekaj izstopajočih jedi, kot so bograč, dödöli, kašnice različnih vrst, koline, krvavice, pečenice, odojki pa sadje, zelenjava, pecivo in sladice vseh vrst, oblik in okusov... in večino tega so pod vodstvom kuharskega mojstra Ernija pripravili udeleženci omenjenega kuharskega tečaja. Pokazali so, da so se veliko naučili in so s pravo pojedino, ob kateri se lahko vsakemu samo sline cedijo, pogostili svoje žene, ter druge sovaščane in goste. Slednjih je po splošni oceni bilo blizu 700, poleg faranov iz župnij Markovci in Gornji Petrovci, so prišli tudi drugi krajani, tako katoliške kot evangeličanske veroizpovedi, kot gostje iz Porabja ter tudi iz drugih delov države. In veselo ter zanimivo je bilo, saj so se ljudje družili in to je najpomembneje. Zapeli so jim pevci znane dalmatinske klape Solaris iz Šibenika, ki jih je na Goričko pripeljal Dejanov veliki prijatelj Viktor Šiftar, za plesno glasbo in zabavo pa so pozneje poskrbeli mladi člani glasbene skupine „Prekmurski navdih“ iz Hotize.

„Ljudje živijo s tem dogodkom“, nam je zadovoljno razlagal župnik Dejan, ki je ponosen tudi na ekumanizem, torej odlično sodelovanje katolikov in evangeličanov, saj se je to potrdilo tudi ob tokratnem dogodku „Mi moramo skupaj živeti, saj si soseda ne moreš izbirati. In zakaj bi se potem sovražili ali grdo gledali“, pravi Dejan Horvat, ki že snuje načrte za nove dogodke in prireditve, o 6. župnijskem dnevu pa je dodal: „Pri nas se je v teh letih izoblikoval tradicionalni program, ko se vse skupaj začne z dopoldansko mašo, in tudi letos je cerkev bila premajhna, da bi sprejela vse farane in naše drage goste. In potem, ko smo v preteklosti imeli na obisku večino slovenskih škofov in nadškofov, smo tokrat povabili župnika iz Gornjega Senika v Porabju, Tiborja Totha, saj gre za pomembno osebnost pri duhovniškem delu s porabskimi Slovenci in čeprav gre za čistega Madžara že vodi obrede tudi v porabščini. Zato je župnik Toth vodil tokratno mašo pri nas, somaševal pa je tudi Vili Hribernik, župnik iz Dolencev, ki enako kot tudi jaz, pogosto somašuje, v Porabju. Po maši imamo pač pogostitev za vse obiskovalce. Kuhajo samo moški, organiziran imamo tudi zanimiv program z gosti iz Dalmacije ter domačimi glasbeniki. Razglasili smo tudi častnega farana, in to je postal Jani Škraban, pleskar iz Murske Sobote, ki je veliko postoril za našo faro. Zanimivo je, da tukaj ni pomembno, da je častni faran katoliške veroizpovedi. Pozno popoldan imamo še večernice, s čimer se duhovno-družabni del konča, a s tem ni konec druženja, v okviru katerega poteka tudi nekakšen dan odprtih vrat naše župnije“, nam je povedal Dejan Horvat, ki se je zahvalil faranom, ki so prinesli mnoge darove za pripravo vseh teh kulinaričnih dobrot.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Na pojedino, druženje in zabavo k župniku