Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Cvetna nedelja
Katoličani danes obeležujejo cvetno nedeljo
Cvetna nedelja je zadnja nedelja pred največjim katoliškim praznikom Velike noči, hkrati pa je uvod v veliki teden, ko se kristjani spominjajo zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, zato se pri vseh mašah bere svetopisemski odlomek, trpljenja Jezusa Kristusa – pasijon. V katoliških cerkvah tako verniki pred mašami v procesiji z butarami zelenja, oljčnimi vejicami ali kot ga imenujemo v naših krajih »presmec«, prinesejo k blagoslovu.
Obred cvetne nedelje izvira iz bogoslužnih navad Jeruzalemske Cerkve, katere opisujejo že v 4. stoletju. V Evropo se je razširilo že v 9. stoletju. Sam pomen cvetne nedelje pa je ta, da se verniki spominjajo Jezusovega prihoda na oslu v Jeruzalem, kjer ga je pričakala velika množica ljudi, katera ga je pozdravljala s palmovimi in oljčnimi vejami. Navdušen sprejem je imel zato, ker je obudil Lazarja od mrtvih in so ga mnogi Judje imeli za mesijo, ki bo odrešil Jude rimskega suženjstva in zavladal zemeljskem kraljestvu. Velika množica ljudi se je zbrala v Jeruzalemu tudi zaradi prihajajoče pashe - praznika s katerim se Judje spominjajo rešitve iz štiristoletnega egiptovskega suženjstva.
Tako so tudi verniki iz sv. Petra v Gornji Radgoni obeležili obred cvetne nedelje, vendar zaradi slabega zimskega vremena, brez procesije, ki je bila vsako leto pred cerkvijo. Družina Tončka Kokola iz Melov je tudi letos kot vsa leta prej izdelala večji »presmec«, ki je postavljen v cerkvi, v višino meri dobrih 5 metrov. Pred leti so izdelali presmec, ki je bil visok kar 23. metrov, vendar ga zaradi svoje velikosti niso mogli postaviti v cerkvi ampak zunaj ob zvoniku. Nekdaj so mladi fantje med seboj tekmovali kdo bo izdelal večji presmec, zgleda pa, da je z časoma splahnela tudi ta tekmovalnost, kot še mnogo kaj drugega.
