Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Blagoslov velikonočnih jedi po vaseh se še ohranja
Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh
Velikonočna sobota, ki skupaj z velikonočnim četrtkom in petkom tvori velikonočno tridnevje, je dan čaščenja Božjega groba. Velikonočna sobota se zvečer nadaljuje z velikonočno vigilijo, ki je obred veselega pričakovanja vstajenja. Slavje luči in vesela aleluja sta osrednja dela velikonočne vigilije. Na veliko soboto poteka več blagoslovov: ognja, vode in za večino najpomembnejše - blagoslov velikonočnih jedi.
Tudi v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni ohranjajo obred blagoslova velikonočnih jedi. Blagoslov jedi pri 14 kapelicah ali križih po vaseh sta opravila mag. David Kraner sicer domačin iz Ivanjševec pri Gornji Radgoni, ki študira v Rimu in radgonski kaplan, Gregor Šemrl, v župnijski cerkvi pa župnik Franc Hozjan. Priprava na blagoslov jedi na velikonočno soboto je eno najlepših družinskih opravil v prazničnih dneh. Med mnogimi vaščani, kar je zelo pohvalno, je ostala stara navada, da se k blagoslovu pride peš. Prav lepo je videti predvsem ženske in otroke, pa tudi cele družine, kako veselih obrazov in s polnimi košarami dobrot hitijo k blagoslovu. In kaj je vse skrito v teh košarah? Meso (šunka) je podoba Jezusa Kristusa, ki je pravo velikonočno Jagnje, ki je bilo darovano za naše grehe. Spominja nas tudi na velikonočno jagnje, ki so ga Izraelci uživali v spomin na rešitev iz egiptovske sužnosti. Pobarvana jajčka, ali kakor v naših krajih imenujejo »pisanke», ki simbolizirajo pet Jezusovih ran oz. kaplje krvi, so pa tudi podoba groba in simbol vstajenja. V jajcu se namreč skriva življenje, ki ob določenih pogojih zdrobi lupino in prikljuje na dan. Lupina je podoba skal, ki so zapirale Kristusov grob, a jih je Kristus ob vstajenju razprl. Korenine hrena nas spominjajo na tri žeblje, s katerimi je bilo Jezusovo telo pribito na križ. Ko okušamo njegovo ostrino, se spomnimo, da je Kristusovo trpljenje cena našega odrešenja. Grenkoba nas spominja na Kristusovo žejo na križu, ki je bila predvsem žeja po človeški in Božji bližini. Potica, simbolizira trnjevo krono na Kristusovi glavi. Blagoslovljena hrana se zaužije naslednji dan na praznično velikonočno nedeljsko jutro v krogu družine.
Tukaj si lahko ogledate slike.
