Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Radgonska župnija dobila novo kapelico

 

Kapelica postavljena v čast Mariji Kraljici miru, kot znak odpuščanja in sprave

Nova kapelicaV današnjem času, o katerem mnogi radi rečejo, da je čas krize, ni veliko primerov, da bi v župnijah še na novo zgradili kakšno vaško kapelico. Ljudje pač, ali ne čutijo več potrebe ali pa so obremenjeni z drugimi problemi. Če pa se ozremo v preteklost, lahko ugotovimo, da je bilo nekoč v raznih stiskah ali pa v znak zahvale za srečno vrnitev iz vojsk in front postavljenih mnogo raznih verskih znamenj, od križev do kapelic različnih velikosti. Morda je bila ena redkih izjem, ko je to nedeljo 12.maja v radgonski župniji potekala blagoslovitev majhne kapelice, ki je bila postavljena v čast Mariji Kraljici miru, kot znak odpuščanja in sprave.

V Zbigovcih, v ''Škofovi grabi'', kjer imata svojo počitniško hišico, sta namreč s svojimi sredstvi in lastnim delom, zgradila Franc in Milka Mulec iz Peker majhno kapelico, ki sta ji dala ime: Kapelica Marije Kraljice miru.

 

Postavitev kapelice v spomin na očeta Polteka, ki je bil 23. marca leta 1958 umorjen s strani radgonske UDBE, blizu svojega doma v Zbigovcih, je bila Francu dolgoletna želja. Oče je plačal z življenjem zato, ker ni klonil pod pritiskom članov UDBE, da se včlani v partijo, saj je bil kot predsednik vaškega odbora SZDL močno vpliven krajan. Primer ni bil nikoli raziskan, zato se je njegov sin Franc, po neuspeli prijavi na Državno tožilstvo v Murski Soboti, tega dela lotil sam. Prišel je tako daleč, da mu je eden od storilcev to dejanje sam priznal, saj ni več vzdržal vedno večjega psihičnega pritiska.

Po tem priznanju je bilo edino logično dejanje svojcev mučenca odpuščanje in sprava. Poltekov sin Franc mu je v imenu družine to izrekel. V letu 2012 pa je prišlo do zadnje odločitve, da se v tej grabi postavi majhna kapelica posvečena Mariji, kot trajni znak sprave in odpuščanja. Tako je bilo končno premagano zlo in v dušah je nastopilo Velikonočno jutro, zapečateno pa je bilo vse to v nedeljo opoldne, ko sta kapelico slovesno blagoslovila limbuški župnik in prodekan Andrej Firbas ter radgonski župnik Franc Hozjan. Lepo doživeti slovesnosti je prisostvovalo in v njej sodelovalo 60 sorodnikov, znancev in prijateljev Franca in Milke Mulec, med njimi akademkinja dr. Zinka Zorko ter profesorja dr. Ivan Ferbežer in Anton Hamler. Blagoslovitev je bila izvršena med sveto mašo, darovano za mučenca. V samo kapelico sta postavljena dva verska simbola , tristoletni družinski križ, ter na vrhu kapelice najden zavržen križ ki ga je Franc našel in postavil na sleme kapelice . V kapelico pa je postavil kip Marije Kraljice miru , katerega je sam prinesel iz romarskega kraja Međugorje.

To je bil dan, ki ga je ustvaril Gospod, ko se je Fracu izpolnila velika želja, da z ženo Milko postavita ob svoji počitniški hišici, kot v znak zahvale, še dom Mariji Kraljici miru.

Ob tej priliki in slovesnosti pa je Franc, znan kot pisec knjig predstavi še svoje četrto delo. Prve tri knjige so izšle pod naslovom: Naše korenine, Graba, kdo bo tebe ljubil in Naše ognjišče. Četrto knjigo z naslovom pepelka Minka , pa je namenil osebi, s katero je tesno povezan že nekaj desetletij. V delu opisuje vse njeno življenje: od spočetja do današnjega časa. Knjiga govori o resničnih dogodkih v katerih je Minka prestala ogromno gorja in ponižanj, a na koncu le premore toliko moči, da iskreno odpusti vsem, ki so ji storili krivico.

Zanimivo pa je zakaj se dolina imenuje "Škofova graba"; Ta dolina je nekoč bila posest Cejkovske škofije, verjetno se je že kako razdedinilo ali zamenjalo lastništvo, ime škofofsko pa je ostalo.

Franc Mulec pa je na koncu dodal še to misel: Nad »Škofovo grabo« zdaj v lični beli kapelici kraljuje Kraljica miru, okoli nje se v vetrčku pozibavajo pisane cvetne glavice, po drevesih ščebetajo ptice, Graba pa poje svojo večno pesem - pesem rojstva in življenja, pesem smrti in prerojenja.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Radgonska župnija dobila novo kapelico