Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Na cerkvenem koru prepeva več kot 50 pevcev
Kdor poje dvakrat moli
Prav na 22. november, ko praznuje svoj god sv. Cecilija - mučenka, zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov, se pevci župnije sv. Petra v Gornji Radgoni vsako leto v farni cerkvi zberejo ob večerni maši. Zberejo se z namenom, da počastijo svojo zavetnico in patrono sv. Cecilijo.
V župniji ta čas delujejo trije zbori, katerih članstvo premore preko 50 pevcev, ki ob nedeljski mašah in priložnostnih nastopih popestrijo, ter polepšajo bogoslužja in prireditve. Najstarejši mešani pevski zbor deluje od leta 1990. Vsa ta leta vodi zbor g. Karel Korošec, ki zbor velikokrat spremlja tudi na orglah. Zbor premore bogat repertoar, poleg cerkvenih pesmi pojejo tudi narodne pesmi in evergreene. Poleg tega, da pojejo pri mašah ob navadnih nedeljah, praznikih in raznih slovesnostih, se udeležujejo tudi srečanj pevskih zborov Pastoralnega področja v Pomurju. V času delovanja se je članstvo spreminjalo, ker je bilo več starejših članov, od katerih je nekaj že pokojnih, nekateri so pa zaradi starosti prenehali prepevati. Vedno stremijo za tem, da nadomestijo stare člane z novimi, mlajšimi, čeprav je zadnja leta to zelo težko.
Mladinski mešani pevski zbor, ki ga od nastanka leta 2004 vodi organistka in pevovodja gdč. Nataša Preglav, prav tako premore lep in bogat repertoar modernejših pesmi, domačih in tujih popevk. Svoje znanje petja in muziciranja radi pokažejo tudi ob povabilu v druge župnije, srečanjih pevskih zborov, kulturnih prireditvah, najraje pa obogatijo bogoslužje v domači cerkvi, ter raznih koncertih.
Otroški pevski zborček, katerega člani so si nadeli naziv Sončni žarki, deluje prav tako od leta 2004 pod vodstvom gdč. Nataše Preglav. Prav ti najmlajši pevci, so zares pravi sončni žarki, ki znajo najlepše in iz srca polepšati nedeljsko otroško-mladinsko sv. mašo, ki je rezervirana prav za vse mlade. Radi pa nastopajo tudi doma, denimo na Karitasovih koncertih ter božičnici.
Sv. Cecilija
Rimska mučenka Cecilija je ena najznačilnejših podob prvega krščanstva. Zanesljivo je, da ta mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal.
Ko se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je hotel Cecilijo najprej pridobiti za odpad. Ko pa se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja častili Cecilijo za svojo patrono in njen god obhajali vsako leto 22. novembra.
