V tem prvem tromesečju letošnjega leta, se po gasilskih domovih izvajajo redni letni občni zbori Prostovoljnih gasilskih društev, kjer se pregleda minulo delo ter se obenem snujejo novi načrti in cilji za tekoče aktivno leto. Ob tej priložnosti se tudi podeljujejo najrazličnejše zahvale, priznanja, odlikovanja, povišanja, obletnice ter nazivi. Tudi na občnem zboru Prostovoljnega društva Orehovci so ob koncu podelili pisano paleto priznanj in zahval. Med njimi pa je najbolj izstopala listina za naziv »častni poveljnik«, ki jo je prejel starosta PGD Orehovci Franc Domajnko.
V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, kjer se vedno nekaj dogaja, so se pred kratkim stanovalci tri dni zapored veselili in plesali. Med drugim so pripravili tudi tradicionalno druženje z Valentinovim srčkovim plesom. Že pred začetkom plesa so zaposleni izdelali verižice s srčki, ki so jih razdelili stanovalcem in tako poskrbeli za pravo vzdušje ob tem prazniku. Zato se je že ob zbiranju navzočih v avli opazilo prijetno vzdušje ob pričakovanju ponovnega druženja.Na cerkvenem koru prepeva več kot 50 pevcev
Kdor poje dvakrat moli
Prav na 22. november, ko praznuje svoj god sv. Cecilija - mučenka, zavetnica cerkvene glasbe, glasbenikov, izdelovalcev glasbenih instrumentov, pevcev, izdelovalcev orgel in pesnikov, se pevci župnije sv. Petra v Gornji Radgoni vsako leto v farni cerkvi zberejo ob večerni maši. Zberejo se z namenom, da počastijo svojo zavetnico in patrono sv. Cecilijo.
V župniji ta čas delujejo trije zbori, katerih članstvo premore preko 50 pevcev, ki ob nedeljski mašah in priložnostnih nastopih popestrijo, ter polepšajo bogoslužja in prireditve. Najstarejši mešani pevski zbor deluje od leta 1990. Vsa ta leta vodi zbor g. Karel Korošec, ki zbor velikokrat spremlja tudi na orglah. Zbor premore bogat repertoar, poleg cerkvenih pesmi pojejo tudi narodne pesmi in evergreene. Poleg tega, da pojejo pri mašah ob navadnih nedeljah, praznikih in raznih slovesnostih, se udeležujejo tudi srečanj pevskih zborov Pastoralnega področja v Pomurju. V času delovanja se je članstvo spreminjalo, ker je bilo več starejših članov, od katerih je nekaj že pokojnih, nekateri so pa zaradi starosti prenehali prepevati. Vedno stremijo za tem, da nadomestijo stare člane z novimi, mlajšimi, čeprav je zadnja leta to zelo težko.
Mladinski mešani pevski zbor, ki ga od nastanka leta 2004 vodi organistka in pevovodja gdč. Nataša Preglav, prav tako premore lep in bogat repertoar modernejših pesmi, domačih in tujih popevk. Svoje znanje petja in muziciranja radi pokažejo tudi ob povabilu v druge župnije, srečanjih pevskih zborov, kulturnih prireditvah, najraje pa obogatijo bogoslužje v domači cerkvi, ter raznih koncertih.
Otroški pevski zborček, katerega člani so si nadeli naziv Sončni žarki, deluje prav tako od leta 2004 pod vodstvom gdč. Nataše Preglav. Prav ti najmlajši pevci, so zares pravi sončni žarki, ki znajo najlepše in iz srca polepšati nedeljsko otroško-mladinsko sv. mašo, ki je rezervirana prav za vse mlade. Radi pa nastopajo tudi doma, denimo na Karitasovih koncertih ter božičnici.
Sv. Cecilija
Rimska mučenka Cecilija je ena najznačilnejših podob prvega krščanstva. Zanesljivo je, da ta mučenka ni legendarna oseba, kajti v Kalistovih katakombah so našli njen grob poleg kripte papežev. Cecilija se je poročila s poganom Valerijanom. Prosila je soproga, naj sprejme vero v enega Boga in se da krstiti. Valerijan je ubogal.
Ko se je vrnil k svoji ženi, je zagledal ob njej angela, ki ji je podajal venec iz lilij in vrtnic. Valerijan je pridobil za krščanstvo tudi svojega brata Tiburcija. Oba sta se ponudila, da bosta pokopala mučence, ki jih je dal usmrtiti mestni prefekt. Bila sta izdana, mučena in obglavljena. Oblastnik je hotel Cecilijo najprej pridobiti za odpad. Ko pa se mu to ni posrečilo, jo je dal sežgati. Toda iz plamenov je prišla nepoškodovana, zato je ukazal, naj jo obglavijo. Pasijon pravi, da jo je rabelj trikrat udaril z mečem, vendar je ostala živa še tri dni in v tem času razdelila svoje premoženje. Svetega papeža Urbana pa je prosila, naj njeno hišo spremeni v cerkev. V 15. stoletju so začeli sv. Cecilijo častiti kot zavetnico glasbe, ker je, kakor pripoveduje pasijon, na poročni slovesnosti v svojem srcu opevala Boga. Leta 1584 je Aleksander Marino ustanovil v Rimu bratovščino sv. Cecilije kot organizacijo glasbenikov. Tudi francoski glasbeniki so od 16. stoletja častili Cecilijo za svojo patrono in njen god obhajali vsako leto 22. novembra.
