Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Gasilci pred gostinci in upokojenci!

Kisla juha RadenciPodobo kot že v več kot dveh desetletjih, so tudi letos, v okviru praznovanja 24. radenskega občinskega praznika, pripravili številne takšne in drugačne dogodke in prireditve. Seveda ni šlo niti brez kuharskega tekmovanja, saj so pripravili tudi 21. tradicionalno tekmovanje v kuhanju kisle štajerske juhe (žüpe) v kotličku na prostem. Letošnje tekmovanje, ki ga je organiziralo TD Radenci, pod vodstvom predsednice Karmen Kavčič Žibret, je bilo na lepi lokaciji pod še nekaj preživelih stoletnih dreves radenskega parka. V okviru prireditve se je sicer odvijalo marsikaj zanimivega, zlasti za otroke, kjer je potekal tridnevni festival „Mačje mesto", tako da je na stotine obiskovalcev prišlo na svoje. Na samem tekmovanju, ki ga je v svojem duhovitem slogu povezoval domači humorist Emil Šmid, je nastopilo 12 ekip, katere so sestavljali glavni kuhar (ica) in pomočnik ter še kdo (predstavniki turizma, društev in sploh javnega življenja občine in regije ter tudi znani gostje). Bilo je resda zelo vroče, a težav vseeno ni bilo, saj so suha drva s kurišč ogrevala (in kadila) še bolj kot sonce, ki se je težko prebijalo skozi krošnje dreves.

Kislo štajersko župo so kuhali pod stoletnimi drevesi radenskega parka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Koledovanje 2015 v radgonski občini

 

Koledovanje ali Trikraljevska akcija v občini Gornja Radgona

KoledovanjeKoledovanje ali Trikraljevska akcija postaja vedno bolj razširjena in tradicionalna na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja – prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci župnije. Veselje ki se širi po vsej fari, seže preko meja Slovenije v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti – ni vedno tako prijetno, kot je to pri nas. Trikraljevska akcija tako postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. V temi revščine živijo s preprostimi ljudmi tudi naši misijonarji. Ravno oni so v teh dneh hvaležni vsem pogumnim kolednikom, ki jim ne bo žal napora, ki se ne bodo bali mraza, ki jim ne bo nerodno stopiti do hiše.

Tudi letos poteka tradicionalno po radgonski fari koledovanje ali trikraljevska akcija, v katero te dni do novega leta vstopa kar nekaj skupin otrok veroučencev od četrtega do devetega razreda, ki so oblečeni v oblačila svetih treh kraljev in pastirjev. Letošnja organiziranost trikraljevske akcije je takšna, da poteka po nekaterih vaseh v občini, v samem mestu pa se družine ali posamezniki lahko predhodno prijavijo in koledniki jih bodo prav gotovo z veseljem poiskali. Pomen koledovanja je vsem ljudem v župniji oznaniti, da se je rodil Jezus, Odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje in prepotrebne ljubezni med ljudmi in narodi.
Trikraljevsko koledovanje je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom - koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem. V Sloveniji se koledniški običaj na pobudo Misijonskega središča Slovenije poskuša znova oživeti. Misijonsko središče je organizirano akcijo pričelo v šolskem letu 1994/1995.
Akcija poteka v obliki koledovanja od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen izključno projektom, ki ga vodijo slovenski misijonarji. Tako so v lanskem letu denimo namenili denar za izgradnjo šole na Madagaskarju, šole 2. del v Kambodži, vrtec in Osnovna šola v Senegalu, oprema za šolo v Malavi, oprema vrtca v Salamonih, pomoč pri učenju v Albaniji itd... . Letošnjo nabirka trikraljevske akcije pa je tako namenjena za projekt srednje šole na Madagaskarju, Center za rehabilitacijo v Ukrajini , kjer se rešuje in pomaga težave fantom odvisnih od droge, ter projekt šolskega centra v Etiopiji. Vsem faranom iz radgonske fare je tako bil na edinstven način prikazan stari običaj koledovanja in s tem tudi ponujena priložnost, da lahko z svojimi prispevki pomagajo tistim ki so najbolj potrebni pomoči v stiski in bedi, pomanjkanju, bolezni in trpljenju. Vsem, ki so se letos odzvali in odprli vrata svojih domov ter sprejeli kolednike iskrena hvala, vsem tistim, ki se pa niso odzvali pa velja povabilo za naslednje leto v upanju, da v sebi začutijo klic usmiljenega srca.

foto: Janez Novak

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Koledovanje 2015 v radgonski občini