Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Koledovanje 2015 v radgonski občini

 

Koledovanje ali Trikraljevska akcija v občini Gornja Radgona

KoledovanjeKoledovanje ali Trikraljevska akcija postaja vedno bolj razširjena in tradicionalna na slovenskih tleh. Nešteto otrok, mladine in starejših je v minulih letih stopalo po tej poti petja, molitve, veselja, druženja – prinašanja voščil in blagoslova ob praznikih in v novem letu. Koledniki so bili vedno prinašalci veselja in povezovalci župnije. Veselje ki se širi po vsej fari, seže preko meja Slovenije v daljne kraje, kjer pa zaradi revščine in zaostalosti, preganjanja in bolezni, stiske in osamljenosti – ni vedno tako prijetno, kot je to pri nas. Trikraljevska akcija tako postaja vesela in učinkovita pomoč za reševanje največjih stisk v misijonskih deželah. V temi revščine živijo s preprostimi ljudmi tudi naši misijonarji. Ravno oni so v teh dneh hvaležni vsem pogumnim kolednikom, ki jim ne bo žal napora, ki se ne bodo bali mraza, ki jim ne bo nerodno stopiti do hiše.

Tudi letos poteka tradicionalno po radgonski fari koledovanje ali trikraljevska akcija, v katero te dni do novega leta vstopa kar nekaj skupin otrok veroučencev od četrtega do devetega razreda, ki so oblečeni v oblačila svetih treh kraljev in pastirjev. Letošnja organiziranost trikraljevske akcije je takšna, da poteka po nekaterih vaseh v občini, v samem mestu pa se družine ali posamezniki lahko predhodno prijavijo in koledniki jih bodo prav gotovo z veseljem poiskali. Pomen koledovanja je vsem ljudem v župniji oznaniti, da se je rodil Jezus, Odrešenik sveta, ki nam prinaša upanje in prepotrebne ljubezni med ljudmi in narodi.
Trikraljevsko koledovanje je po izvoru poganska šega, ki je označevala obhode ob prehodu starega v novo leto (Kalendae Januariae). Krščanstvo je obrednim obhodom - koledovanju dalo novo vsebino: pričeli so oznanjati veselo novico, da se je rodil odrešenik sveta, Jezus Kristus. Poseben pomen so imeli koledniki v kmečkem okolju. K hišam so prinašali blagoslov za letino ter zdravje in srečo ljudem in živini, zato so bili vedno in povsod dobrodošli in vredni plačila. Običaj je bil razširjen in prisoten po vsej Sloveniji vse do druge svetovne vojne. Z leti so nekdaj številni koledniki po naših vaseh in mestih postali redkost. V večini krajev so nazadnje koledovali le še otroci. Bogastvo koledniških pesmi in običajev pa še vedno priča o živosti koledovanja na Slovenskem. V Sloveniji se koledniški običaj na pobudo Misijonskega središča Slovenije poskuša znova oživeti. Misijonsko središče je organizirano akcijo pričelo v šolskem letu 1994/1995.
Akcija poteka v obliki koledovanja od božiča do praznika svetih treh kraljev, 6. januarja. Osnovni nalogi oznanjevanja Jezusovega rojstva je tudi v Sloveniji pridružen misijonski namen. Denar, ki ga otroci naberejo s koledovanjem, je namenjen izključno projektom, ki ga vodijo slovenski misijonarji. Tako so v lanskem letu denimo namenili denar za izgradnjo šole na Madagaskarju, šole 2. del v Kambodži, vrtec in Osnovna šola v Senegalu, oprema za šolo v Malavi, oprema vrtca v Salamonih, pomoč pri učenju v Albaniji itd... . Letošnjo nabirka trikraljevske akcije pa je tako namenjena za projekt srednje šole na Madagaskarju, Center za rehabilitacijo v Ukrajini , kjer se rešuje in pomaga težave fantom odvisnih od droge, ter projekt šolskega centra v Etiopiji. Vsem faranom iz radgonske fare je tako bil na edinstven način prikazan stari običaj koledovanja in s tem tudi ponujena priložnost, da lahko z svojimi prispevki pomagajo tistim ki so najbolj potrebni pomoči v stiski in bedi, pomanjkanju, bolezni in trpljenju. Vsem, ki so se letos odzvali in odprli vrata svojih domov ter sprejeli kolednike iskrena hvala, vsem tistim, ki se pa niso odzvali pa velja povabilo za naslednje leto v upanju, da v sebi začutijo klic usmiljenega srca.

foto: Janez Novak

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Koledovanje 2015 v radgonski občini