Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Škofijski misijon Stavešinci

( 1 Ocena ) 

Misijonsko srečanje v Stavešincih

Škofijski misijon StavešinciV času Škofijskega misijona potekajo po vaseh v gasilskih domovih radgonske župnije druženja vaščanov z mašo.
Škofija Murska Sobota beleži 7. aprila 10 let od ustanovitve murskosoboške škofije. In v sklopu priprav na ta dogodek se po vseh 36 župnijah te škofije odvija devetmesečni misijon, ki prinaša duhovno prenovo in razširitev duhovnega obzorja.

Misijon, ki se je pričel v decembru in bo trajal vse do sredine avgusta, vabi z najrazličnejšimi dogodki verne k spreobrnjenju v duhu in v tem, da bi znali prenašati vero med ljudi kot počnejo misijonarji po svetu. V radgonski župniji so prvi četrtki, petki in sobote v mesecu namenjeni molitvi, prve nedelje v mesecu pa oznanjevanju. V ta namen se izmenjujejo duhovniki znotraj škofije, ki darujejo sveto mašo v drugi župniji in predstavljajo duhovnika kot misijonarja. Med drugimi aktivnostmi se organizirajo vsak mesec po vaseh sv. maše z druženji vaščanov. Takšen dogodek se je v prejšnjih mesecih beležil v gasilskih domovih na Meleh, Ivanjševcih ob Ščavnici ter Orehovcih. V petek, 4. marca je ta čast pripadla vasi Stavešinci in Stavešinski Vrh s katero so verni vaščani počastili škofijski misijon ob skupni sv. maši, katera je bila namenjena za vse žive in mrtve krajane. Maša, ki jo je daroval radgonski župnik Franc Hozjan, ob spremljavi cerkvene glasbe organistke Nataše Preglav,  je bila namenjena tudi spravi, odpuščanju, skupnim prošnjam in utrjevanju vezi med vaščani, katerih sadovi misijona bodo vidni šele po misijonu. Po maši je vaščanka Martina Ferenc predstavila ter opisala geografski, kulturno zgodovinski pomen ter vidik kraja Stavešinci in Stavešinski Vrh. Kraj Stavešinci se omenja že leta 1366. Zabeleženo pa je tudi, da je ta kraj spadal pod Negovsko grofijo in da so se prav iz teh naselij prvi zoperstavili dajatvi desetine. V času Avstro-Ogrske se je Stavešinski Vrh imenoval Pfefferberg. Vasici zaznamujejo sakralni objekti kot so kapelice, križi ter stolpasto znamenje iz 19 stoletja. V gozdu Bintlšak je rimskodobno gomilno grobišče sestavljeno iz 22 že delno prekopanih gomil v gruči. Gomile so visoke od 1.5 do 3 m, s premerom 3 do 10 m. V Stavešincih se nahajajo slatinski vrelci, ter mofete - povulkanski pojav. To je razpoka skozi katero iz zemeljske notranjosti prihaja vodna para in plin. V Žlabrovi grabi v gozdu se nahaja Slipica, to sta dva naravna izvira, kar zgleda kot mlaka vode, z mehurčki in peno - izhajanje plina CO2 iz zemlje. Gasilsko društvo v kraju se je ustanovilo leta 1921, katerega soustanovitelji in pionirji so bili fantje, ki so se vrnili iz I. svetovne vojne. Pomembnejša človeka, skozi čas zgodovine Stavešincev sta bila Jožef Sattler (1845-1920) prevajalec in publicist, ter strokovni publicist iz Stavešinskega Vrha, Jožef Lasbacher (1858-1929). Danes živi v obeh vaseh približno 217 ljudi, katerih prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo.
Drugi del misijonskega srečanja v Stavešincih je bil namenjen druženju ter pogovoru med krajani ob kozarcu dobre kapljice vrlih vinogradnikov ter dobrot marljivih gospodinj vasic Stavešinci in Stavešinski Vrh.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Škofijski misijon Stavešinci