Na območju Lenarta in sploh Slovenskih Goric, je očitno veliko uspešnih zakonov, saj nas pogosto obveščajo o praznovanju zlatih, bisernih, diamantnih in podobnih jubilejnih porok. In tako je bilo tudi v Spodnjem Porčiču, streljaj od Lenarta, kjer sta pred dnevi, srečna in zadovoljna v krogu domačih in prijateljev, zlati jubilej skupnega življenja praznovala Matilda in Konrad Rokavec. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda, ob predstavniku države – matičarju, opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, cerkvenega pa ob zahvalni maši častni naddekan in lenarški župnik Martin Bezgovšek.
V teh lepih jesenskih vikendih, ko veliko slavimo darove narave, je bilo še posebej veselo pri Gorjupovih v okolici Lenarta. Tam sta zlati jubilej skupnega življenja praznovala Marija in Marjan Gorjup iz Zgornjih Žerjavcev v Slovenskih goricah. Svoje zaobljube drug drugemu, sta v krogu svojih najdražjih, svečano obnovila v cerkvi Sv. Lenarta v Lenartu, kjer je civilni del obreda opravil župan občine Lenart mag. Janez Kramberger, cerkvenega ob zahvalni maši pa častni naddekan in župnik Martin Bezgovšek. Zlatoporočenca Marija in Marjan Gorjup, mimogrede sta oba rojena leta 1949, sta se sicer civilno poročila 21.9.1968 in en teden kasneje tudi cerkveno v cerkvi Sv. Lenarta.
Škofijski misijon Stavešinci
Misijonsko srečanje v Stavešincih
V času Škofijskega misijona potekajo po vaseh v gasilskih domovih radgonske župnije druženja vaščanov z mašo.
Škofija Murska Sobota beleži 7. aprila 10 let od ustanovitve murskosoboške škofije. In v sklopu priprav na ta dogodek se po vseh 36 župnijah te škofije odvija devetmesečni misijon, ki prinaša duhovno prenovo in razširitev duhovnega obzorja.
Misijon, ki se je pričel v decembru in bo trajal vse do sredine avgusta, vabi z najrazličnejšimi dogodki verne k spreobrnjenju v duhu in v tem, da bi znali prenašati vero med ljudi kot počnejo misijonarji po svetu. V radgonski župniji so prvi četrtki, petki in sobote v mesecu namenjeni molitvi, prve nedelje v mesecu pa oznanjevanju. V ta namen se izmenjujejo duhovniki znotraj škofije, ki darujejo sveto mašo v drugi župniji in predstavljajo duhovnika kot misijonarja. Med drugimi aktivnostmi se organizirajo vsak mesec po vaseh sv. maše z druženji vaščanov. Takšen dogodek se je v prejšnjih mesecih beležil v gasilskih domovih na Meleh, Ivanjševcih ob Ščavnici ter Orehovcih. V petek, 4. marca je ta čast pripadla vasi Stavešinci in Stavešinski Vrh s katero so verni vaščani počastili škofijski misijon ob skupni sv. maši, katera je bila namenjena za vse žive in mrtve krajane. Maša, ki jo je daroval radgonski župnik Franc Hozjan, ob spremljavi cerkvene glasbe organistke Nataše Preglav, je bila namenjena tudi spravi, odpuščanju, skupnim prošnjam in utrjevanju vezi med vaščani, katerih sadovi misijona bodo vidni šele po misijonu. Po maši je vaščanka Martina Ferenc predstavila ter opisala geografski, kulturno zgodovinski pomen ter vidik kraja Stavešinci in Stavešinski Vrh. Kraj Stavešinci se omenja že leta 1366. Zabeleženo pa je tudi, da je ta kraj spadal pod Negovsko grofijo in da so se prav iz teh naselij prvi zoperstavili dajatvi desetine. V času Avstro-Ogrske se je Stavešinski Vrh imenoval Pfefferberg. Vasici zaznamujejo sakralni objekti kot so kapelice, križi ter stolpasto znamenje iz 19 stoletja. V gozdu Bintlšak je rimskodobno gomilno grobišče sestavljeno iz 22 že delno prekopanih gomil v gruči. Gomile so visoke od 1.5 do 3 m, s premerom 3 do 10 m. V Stavešincih se nahajajo slatinski vrelci, ter mofete - povulkanski pojav. To je razpoka skozi katero iz zemeljske notranjosti prihaja vodna para in plin. V Žlabrovi grabi v gozdu se nahaja Slipica, to sta dva naravna izvira, kar zgleda kot mlaka vode, z mehurčki in peno - izhajanje plina CO2 iz zemlje. Gasilsko društvo v kraju se je ustanovilo leta 1921, katerega soustanovitelji in pionirji so bili fantje, ki so se vrnili iz I. svetovne vojne. Pomembnejša človeka, skozi čas zgodovine Stavešincev sta bila Jožef Sattler (1845-1920) prevajalec in publicist, ter strokovni publicist iz Stavešinskega Vrha, Jožef Lasbacher (1858-1929). Danes živi v obeh vaseh približno 217 ljudi, katerih prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo.
Drugi del misijonskega srečanja v Stavešincih je bil namenjen druženju ter pogovoru med krajani ob kozarcu dobre kapljice vrlih vinogradnikov ter dobrot marljivih gospodinj vasic Stavešinci in Stavešinski Vrh.
