Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Škofijski misijon Stavešinci

( 1 Ocena ) 

Misijonsko srečanje v Stavešincih

Škofijski misijon StavešinciV času Škofijskega misijona potekajo po vaseh v gasilskih domovih radgonske župnije druženja vaščanov z mašo.
Škofija Murska Sobota beleži 7. aprila 10 let od ustanovitve murskosoboške škofije. In v sklopu priprav na ta dogodek se po vseh 36 župnijah te škofije odvija devetmesečni misijon, ki prinaša duhovno prenovo in razširitev duhovnega obzorja.

Misijon, ki se je pričel v decembru in bo trajal vse do sredine avgusta, vabi z najrazličnejšimi dogodki verne k spreobrnjenju v duhu in v tem, da bi znali prenašati vero med ljudi kot počnejo misijonarji po svetu. V radgonski župniji so prvi četrtki, petki in sobote v mesecu namenjeni molitvi, prve nedelje v mesecu pa oznanjevanju. V ta namen se izmenjujejo duhovniki znotraj škofije, ki darujejo sveto mašo v drugi župniji in predstavljajo duhovnika kot misijonarja. Med drugimi aktivnostmi se organizirajo vsak mesec po vaseh sv. maše z druženji vaščanov. Takšen dogodek se je v prejšnjih mesecih beležil v gasilskih domovih na Meleh, Ivanjševcih ob Ščavnici ter Orehovcih. V petek, 4. marca je ta čast pripadla vasi Stavešinci in Stavešinski Vrh s katero so verni vaščani počastili škofijski misijon ob skupni sv. maši, katera je bila namenjena za vse žive in mrtve krajane. Maša, ki jo je daroval radgonski župnik Franc Hozjan, ob spremljavi cerkvene glasbe organistke Nataše Preglav,  je bila namenjena tudi spravi, odpuščanju, skupnim prošnjam in utrjevanju vezi med vaščani, katerih sadovi misijona bodo vidni šele po misijonu. Po maši je vaščanka Martina Ferenc predstavila ter opisala geografski, kulturno zgodovinski pomen ter vidik kraja Stavešinci in Stavešinski Vrh. Kraj Stavešinci se omenja že leta 1366. Zabeleženo pa je tudi, da je ta kraj spadal pod Negovsko grofijo in da so se prav iz teh naselij prvi zoperstavili dajatvi desetine. V času Avstro-Ogrske se je Stavešinski Vrh imenoval Pfefferberg. Vasici zaznamujejo sakralni objekti kot so kapelice, križi ter stolpasto znamenje iz 19 stoletja. V gozdu Bintlšak je rimskodobno gomilno grobišče sestavljeno iz 22 že delno prekopanih gomil v gruči. Gomile so visoke od 1.5 do 3 m, s premerom 3 do 10 m. V Stavešincih se nahajajo slatinski vrelci, ter mofete - povulkanski pojav. To je razpoka skozi katero iz zemeljske notranjosti prihaja vodna para in plin. V Žlabrovi grabi v gozdu se nahaja Slipica, to sta dva naravna izvira, kar zgleda kot mlaka vode, z mehurčki in peno - izhajanje plina CO2 iz zemlje. Gasilsko društvo v kraju se je ustanovilo leta 1921, katerega soustanovitelji in pionirji so bili fantje, ki so se vrnili iz I. svetovne vojne. Pomembnejša človeka, skozi čas zgodovine Stavešincev sta bila Jožef Sattler (1845-1920) prevajalec in publicist, ter strokovni publicist iz Stavešinskega Vrha, Jožef Lasbacher (1858-1929). Danes živi v obeh vaseh približno 217 ljudi, katerih prebivalci se ukvarjajo predvsem s poljedelstvom, vinogradništvom in živinorejo.
Drugi del misijonskega srečanja v Stavešincih je bil namenjen druženju ter pogovoru med krajani ob kozarcu dobre kapljice vrlih vinogradnikov ter dobrot marljivih gospodinj vasic Stavešinci in Stavešinski Vrh.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Škofijski misijon Stavešinci