Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sveti Anton v Goricah - 500 let

 

Obeležili so 500 - letnico cerkve Sv. Antona Puščavnika v Slovenskih Goricah

Cerkev Sv. AntonaMinule dni je v Cerkvenjaku, sredi Slovenskih Goric, potekalo veliko cerkveno slavje, saj je župnija Sv. Antona Puščavnika v Slovenskih Goricah, praznovala častitljiv jubilej – 500. letnico današnje podobe cerkve Sv. Antona Puščavnika. Večdnevno slavljenje se je pričelo z darovano sv. mašo za molitveno skupino in Župnijski Karitas, nato pa so se več kot deset dni, vse do osrednjega dogodka, praznovanja 500 letnice cerkve, vsak dan zvrstili številni dogodki in darovanja sv. maš za v župniji in občini delujoča društva. V pripravah na praznovanje so izdali tudi zbornik »Sveti Anton v Goricah, 500 let«, v katerem je predstavljena zgodovina cerkve in župnije.

Zaključek praznovanja se je začel s slavnostno akademijo, ki je potekala pred daritvijo slovesne sv. maše. Akademija je potekala v dvorani Kulturnega doma, kateri so prisostvovali številni gostje, med njimi mariborski nadškof Alojz Cvikl, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, domača vinska kraljica Martina Breznik in drugi gostje. Organizatorji akademije, ki jo je vodil Primož Čuček, so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopajoči v kulturnem programu, skozi igro prikazali razvoj župnije Sv. Antona Puščavnika. O zgodovini cerkve in povezanosti cerkve ter župnije z občino, je spregovoril župan Marjan Žmavc, ki je dejal, da je sodelovanje z občino in cerkvijo zelo dobro. Ob koncu akademije, so številnim zaslužnim za pripravo praznovanja podelili priznanja.
Po akademiji je v cerkvi potekalo darovanje sv. maše, ki jo je ob številnih duhovnikih iz sosednjih in drugih župnij daroval nadškof Alojz Cvikl, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal: »Cerkev je trdno zidana s kamnom in opeko, a cerkev smo tudi mi, ki jo obiskujemo in utrjujemo.« Domači župnik Janko Babič se je škofu zahvali, da je s svojo prisotnostjo obogatil slavje ob 500 letnici cerkve. Škofu so člani pastoralnega sveta izročali spominska darila, med drugim tudi kruh in vino. Škofu se je za obisk in darovano sv. mašo zahvalil tudi član PŽS Franc Čeh.
Poznogotska cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je bila prvič pisno omenjena leta 1421, stoji na najvišji točki Cerkvenjaka. Enoladijsko stavbo z masivnim gotskim zvonikom odlikuje ubrana, bogato opremljena notranjščina (zlasti z oltarji). Nad glavnim portalom sta grba obrtnikov (mesarja in klobučarja), ki sta podprla gradnjo cerkve; nameščena sta bila ob njeni dograditvi leta 1546. Cerkev sv. Antona puščavnika se prvič omenja leta 1299 v zvezi s krajem, ki je ime dobil po cerkvi. Sprva je bila to podružnica cerkve Sv. Benedikta in kot takšna se navaja v listini iz leta 1446 in 1460. Cerkev je nekoč stala ob zelo pomembni poti iz Gornje Radgone na Ptuj. Tukaj je vodila pot iz Gornje Radgone na Ptuj že v rimskih časih. Začetek arhitekturne zgodovine cerkve je zaznamovala romanika. Prvotna cerkvena zgradba je bila lesena in je pogorela. Sedanja cerkvena stavba je iz let 1516-1546, vendar je bila večkrat prezidana. Nad gotskim vhodnim portalom izstopata dva kamnita grba, eden s podobo klobučarja, drugi mesarja; oba mojstra sta najverjetneje podprla cerkveno gradnjo. Cerkveno notranjščino oblikuje njena ubranost, čeprav je zelo preprosta. Njena notranja oprava je sestavljena iz različnih stilnih segmentov. Orgle na koru so stare približno 100 let. Ker je cerkev že zelo stara, se je pričela sesedati in je bila potreba obnove, ki se je pričela v letu 2003 in v tem letu je bila tudi končana. Zunanjost in notranjost cerkve je sedaj veliko lepša in prijaznejša faranom. Notranjost cerkve po prenovi sedaj krasijo tudi freske, ki so pokukale izpod prepleska. V novi preobleki je cerkev v ponos kraju, čeprav je stara pol tisočletja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Sveti Anton v Goricah - 500 let