Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sveti Anton v Goricah - 500 let

 

Obeležili so 500 - letnico cerkve Sv. Antona Puščavnika v Slovenskih Goricah

Cerkev Sv. AntonaMinule dni je v Cerkvenjaku, sredi Slovenskih Goric, potekalo veliko cerkveno slavje, saj je župnija Sv. Antona Puščavnika v Slovenskih Goricah, praznovala častitljiv jubilej – 500. letnico današnje podobe cerkve Sv. Antona Puščavnika. Večdnevno slavljenje se je pričelo z darovano sv. mašo za molitveno skupino in Župnijski Karitas, nato pa so se več kot deset dni, vse do osrednjega dogodka, praznovanja 500 letnice cerkve, vsak dan zvrstili številni dogodki in darovanja sv. maš za v župniji in občini delujoča društva. V pripravah na praznovanje so izdali tudi zbornik »Sveti Anton v Goricah, 500 let«, v katerem je predstavljena zgodovina cerkve in župnije.

Zaključek praznovanja se je začel s slavnostno akademijo, ki je potekala pred daritvijo slovesne sv. maše. Akademija je potekala v dvorani Kulturnega doma, kateri so prisostvovali številni gostje, med njimi mariborski nadškof Alojz Cvikl, župan občine Cerkvenjak Marjan Žmavc, domača vinska kraljica Martina Breznik in drugi gostje. Organizatorji akademije, ki jo je vodil Primož Čuček, so pripravili bogat kulturni program, v katerem so nastopajoči v kulturnem programu, skozi igro prikazali razvoj župnije Sv. Antona Puščavnika. O zgodovini cerkve in povezanosti cerkve ter župnije z občino, je spregovoril župan Marjan Žmavc, ki je dejal, da je sodelovanje z občino in cerkvijo zelo dobro. Ob koncu akademije, so številnim zaslužnim za pripravo praznovanja podelili priznanja.
Po akademiji je v cerkvi potekalo darovanje sv. maše, ki jo je ob številnih duhovnikih iz sosednjih in drugih župnij daroval nadškof Alojz Cvikl, ki je v svojem pozdravnem nagovoru med drugim povedal: »Cerkev je trdno zidana s kamnom in opeko, a cerkev smo tudi mi, ki jo obiskujemo in utrjujemo.« Domači župnik Janko Babič se je škofu zahvali, da je s svojo prisotnostjo obogatil slavje ob 500 letnici cerkve. Škofu so člani pastoralnega sveta izročali spominska darila, med drugim tudi kruh in vino. Škofu se je za obisk in darovano sv. mašo zahvalil tudi član PŽS Franc Čeh.
Poznogotska cerkev svetega Antona Puščavnika, ki je bila prvič pisno omenjena leta 1421, stoji na najvišji točki Cerkvenjaka. Enoladijsko stavbo z masivnim gotskim zvonikom odlikuje ubrana, bogato opremljena notranjščina (zlasti z oltarji). Nad glavnim portalom sta grba obrtnikov (mesarja in klobučarja), ki sta podprla gradnjo cerkve; nameščena sta bila ob njeni dograditvi leta 1546. Cerkev sv. Antona puščavnika se prvič omenja leta 1299 v zvezi s krajem, ki je ime dobil po cerkvi. Sprva je bila to podružnica cerkve Sv. Benedikta in kot takšna se navaja v listini iz leta 1446 in 1460. Cerkev je nekoč stala ob zelo pomembni poti iz Gornje Radgone na Ptuj. Tukaj je vodila pot iz Gornje Radgone na Ptuj že v rimskih časih. Začetek arhitekturne zgodovine cerkve je zaznamovala romanika. Prvotna cerkvena zgradba je bila lesena in je pogorela. Sedanja cerkvena stavba je iz let 1516-1546, vendar je bila večkrat prezidana. Nad gotskim vhodnim portalom izstopata dva kamnita grba, eden s podobo klobučarja, drugi mesarja; oba mojstra sta najverjetneje podprla cerkveno gradnjo. Cerkveno notranjščino oblikuje njena ubranost, čeprav je zelo preprosta. Njena notranja oprava je sestavljena iz različnih stilnih segmentov. Orgle na koru so stare približno 100 let. Ker je cerkev že zelo stara, se je pričela sesedati in je bila potreba obnove, ki se je pričela v letu 2003 in v tem letu je bila tudi končana. Zunanjost in notranjost cerkve je sedaj veliko lepša in prijaznejša faranom. Notranjost cerkve po prenovi sedaj krasijo tudi freske, ki so pokukale izpod prepleska. V novi preobleki je cerkev v ponos kraju, čeprav je stara pol tisočletja...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Cerkev Sveti Anton v Goricah - 500 let