Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V letu 2011 trije, od leta 1999 pa kar 227 mrtvih v prometu

 

Prekmurci in Prleki so lahko zadovoljni s prometno varnostjo v letu 2011; So „norce“ in pijance že odstranili iz prometa?

NesrečeMurska Sobota – V primerjavi z mnogimi drugimi dejavniki, predvsem nadaljnjem nazadovanju pri splošni razvitosti, se v Pomurju lahko pohvalijo z vsaj enim pozitivnim premikom.

Poleg tega, da v letu 201 na skrajnjem severovzhodu države ni bilo veliko hujših kaznivih dejanj, zlasti s področja krvnih deliktov, pa so lahko Prekmurci in Prleki zadovoljni, da v prometu živijo kar varno. Res je sicer tudi na pomurskih prometnicah bilo veliko prometnih nesreč, toda največ z materialno škodo, potem z lažjimi in hujšimi poškodbami, ko pa gre za najhujše nesreče s smrtnim izidom, je teh bilo najmanj od nastanke države Slovenije, najbrž pa tudi mnogo dlje v zgodovino. Tako so v prometnih nesrečah umrli „le“ trije udeleženci v prometu, kar je manj kot minuli dve leti (2010 – 9, 2009 – 6) in bistveno manj kot kaže statistika za zadnja leta. Največ mrtvih (29) so zabeležili leta 1999, sledi pa leto 2007, ko je umrlo 28 ljudi itd.

Res je sicer, da je preveč že vsaka posamezna žrtev, toda ob dejstvu, da jih je v zadnjih dvanajstih letih umrlo skupaj 227 ali kar je povprečno skoraj 20, potem so trije iz leta 2011 le ugodna statistika, ki bi jo kazalo obdržati če ne še izboljšati. In kaj je vzrok naglemu izboljšanju stanja v prometni varnosti na skrajnjem severovzhodu države? Najbrž je temu prispevalo več dejavnikov; Najprej, konec leta 2008 je bila odprta pomurska avtocesta, s čemer so se številni večji pomurski kraji izognili tisočem tovornjakov. Vsekakor so tukaj tudi številne preventivne akcije policistov predvsem pri ozaveščanju motoristov in sploh mlajših voznikov. Vsekakor pa drži tudi tretji dejavnik, ki ga omenjajo številni vozniki, ki so že „prespali v najdražjem hotelu“, torej so bili pridržani do streznitve, in sicer, da na cestah sodijo pomurski policisti med najbolj represivne in stroge. Ob tem je odvzetih veliko vozniških dovoljenj ter tudi avtomobilov, in če je že bil cilj zakonodajalcev, ki so pripravljali zadnjo najstrožjo prometno zakonodajo, da „se s prometnic odstranijo norci in pijanci“, potem je to v Pomurju očitno doseženo.

Povprečna starost v letu 2011 umrlih oseb na pomurskih cestah znaša le 36 let. Umrla sta dva motorista in ena voznica osebnega avtomobila. Najprej je 15. avgusta na regionalni cesti Cankova – Rogašovci, pri Kraščih umrl motorist, 38 – letnik, ki je s ceste zapeljal v koruzo. Nato je 19. septembra na cesti Bakovci – Murska Sobota, med trčenjem v betonski steber umrla, 40 – letna voznica osebnega avtomobila. Slab mesec pozneje, 15. oktobra pa je po trčenju v drevo, na cesti Murska Sobota – Hodoš, pri Noršincih, umrl 30 – letnik.

Kakorkoli že, statistika je pozitivna in ugodna, čeprav to za svojce treh umrlih v letu 2011 ne pomeni veliko.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika V letu 2011 trije, od leta 1999 pa kar 227 mrtvih v prometu