Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V letu 2011 trije, od leta 1999 pa kar 227 mrtvih v prometu

 

Prekmurci in Prleki so lahko zadovoljni s prometno varnostjo v letu 2011; So „norce“ in pijance že odstranili iz prometa?

NesrečeMurska Sobota – V primerjavi z mnogimi drugimi dejavniki, predvsem nadaljnjem nazadovanju pri splošni razvitosti, se v Pomurju lahko pohvalijo z vsaj enim pozitivnim premikom.

Poleg tega, da v letu 201 na skrajnjem severovzhodu države ni bilo veliko hujših kaznivih dejanj, zlasti s področja krvnih deliktov, pa so lahko Prekmurci in Prleki zadovoljni, da v prometu živijo kar varno. Res je sicer tudi na pomurskih prometnicah bilo veliko prometnih nesreč, toda največ z materialno škodo, potem z lažjimi in hujšimi poškodbami, ko pa gre za najhujše nesreče s smrtnim izidom, je teh bilo najmanj od nastanke države Slovenije, najbrž pa tudi mnogo dlje v zgodovino. Tako so v prometnih nesrečah umrli „le“ trije udeleženci v prometu, kar je manj kot minuli dve leti (2010 – 9, 2009 – 6) in bistveno manj kot kaže statistika za zadnja leta. Največ mrtvih (29) so zabeležili leta 1999, sledi pa leto 2007, ko je umrlo 28 ljudi itd.

Res je sicer, da je preveč že vsaka posamezna žrtev, toda ob dejstvu, da jih je v zadnjih dvanajstih letih umrlo skupaj 227 ali kar je povprečno skoraj 20, potem so trije iz leta 2011 le ugodna statistika, ki bi jo kazalo obdržati če ne še izboljšati. In kaj je vzrok naglemu izboljšanju stanja v prometni varnosti na skrajnjem severovzhodu države? Najbrž je temu prispevalo več dejavnikov; Najprej, konec leta 2008 je bila odprta pomurska avtocesta, s čemer so se številni večji pomurski kraji izognili tisočem tovornjakov. Vsekakor so tukaj tudi številne preventivne akcije policistov predvsem pri ozaveščanju motoristov in sploh mlajših voznikov. Vsekakor pa drži tudi tretji dejavnik, ki ga omenjajo številni vozniki, ki so že „prespali v najdražjem hotelu“, torej so bili pridržani do streznitve, in sicer, da na cestah sodijo pomurski policisti med najbolj represivne in stroge. Ob tem je odvzetih veliko vozniških dovoljenj ter tudi avtomobilov, in če je že bil cilj zakonodajalcev, ki so pripravljali zadnjo najstrožjo prometno zakonodajo, da „se s prometnic odstranijo norci in pijanci“, potem je to v Pomurju očitno doseženo.

Povprečna starost v letu 2011 umrlih oseb na pomurskih cestah znaša le 36 let. Umrla sta dva motorista in ena voznica osebnega avtomobila. Najprej je 15. avgusta na regionalni cesti Cankova – Rogašovci, pri Kraščih umrl motorist, 38 – letnik, ki je s ceste zapeljal v koruzo. Nato je 19. septembra na cesti Bakovci – Murska Sobota, med trčenjem v betonski steber umrla, 40 – letna voznica osebnega avtomobila. Slab mesec pozneje, 15. oktobra pa je po trčenju v drevo, na cesti Murska Sobota – Hodoš, pri Noršincih, umrl 30 – letnik.

Kakorkoli že, statistika je pozitivna in ugodna, čeprav to za svojce treh umrlih v letu 2011 ne pomeni veliko.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika V letu 2011 trije, od leta 1999 pa kar 227 mrtvih v prometu