Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakar do smrti povozil vrstnika - pešca

 

Huda prometna nesreča se je včeraj dopoldan pripetila v Zavodu Hrastovec

NesrečaDejstvo, da nesreče, takšne ali drugačne, nikoli in nikjer ne počivajo se je včeraj potrdilo v Hrastovcu, dober streljaj od središča Slovenskih goric, Lenarta. Okoli 9. ure je namreč na območju Socialno - varstvenega zavoda Hrastovec, v krožišču lokalnih cest in dostavnih poti, prišlo do prometne nesreče, v kateri je ena oseba umrla.

Kot je sporočil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor, je 54-letni voznik tovornega vozila pri vzvratni vožnji z vzvratnim delom trčil v vrstnika, prav tako 54 - letnega pešca, varovanca omenjenega zavoda. Pešec, ki je prihajal iz celjske regije, in ki je stanovalec omenjenega zavoda že 14 let, je zaradi poškodb na kraju nesreče podlegel.

Dogodek je močno prizadel vseh 680 stanovalcev Zavoda Hrastovec izmed katerih je okrog 300 razseljenih po bivalnih enotah na severovzhodu države, ter tudi 420 zaposlenih izmed katerih jih je 300 v samem Hrastovcu, ostali pa so po bivalnih enotah. Med njimi je tudi direktor, mag. Josip Lukač, ki že dobro desetletje uspešno vodi omenjeni zavod, ki nam je žalostno povedal, da se v petdesetih letih kaj takega ni zgodilo na območju njihovega zavoda. „Žal pa nesreča očitno nikoli ne počiva, in tako je doletela tudi naš zavod. Nesrečni stanovalec je najbrž prišel v mrtvi kot tovornjakarja, ki ga je nato med vzvratno vožnjo povozil. Gre za človeka, ki je veliko časa prebil zunaj, saj ga ne moremo imeti pod ključem, ker to ne bi bilo človeško še manj humano. Po drugi strani pa ne moremo kriviti niti voznika tovornjaka, ki pa bi moral biti nekoliko bolj pozoren, če ni mogel sam videti nazaj bi nekoga prosil in do tega ne bi prišlo. Vsaj dvakrat tedensko je dovažal živila v naš zavod, tako da je dobro poznal tukajšnje stanje. Ljudje se nenehno gibljejo, tudi vozil je veliko, saj še sami zaposleni prihajamo v službo z avtomobili. Torej vsi moramo paziti, kajti kot sem dejal, ljudi ne moremo imeti pod ključem“, nam je povedal direktor zavoda, mag. Josip Lukač.

Prav on je namreč človek, ki je pred dobrimi desetimi leti s svojim prihodom na čelo javnega Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec v Slovenskih goricah skrb za ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem in duševnim razvojem, nekako postavil na glavo. Medicinski obravnavi je postavil protiutež v socialni obravnavi, ki pa lahko v ravnovesju dobro poskrbita za ljudi s posebnimi potrebami. Omenjeni zavod je v organizacijskem in strokovnem smislu utrdil sloves vodilne ustanove v tem delu Evrope. In čeprav skrb za človeka tudi v Sloveniji vse težje diha pod težo obujanja neoliberalne ideologije, zavod še vedno uspeva razvijati humane oblike skrbi in namestitve za ljudi, ki potrebujejo stalno pomoč in podporo. Josip Lukač je namreč s sodelavci že razselil slabo polovico stanovalcev, ki so prej bili za zidovi Hrastovca in še starejšega gradu v Tratah. Sedaj zunaj »zidov« zavoda, v najmanj dva ducata sodobno urejenih in opremljenih bivalnih enot, živi že več kot 300 ljudi.

Seveda jih želijo razseliti vse, a se žal kriza pozna povsod. Lukač pa pogosto poudarja, kako je drugačnost „bogastvo naroda. Skozi drugačnost se reflektira naš odnos do soljudi. Sprejemanje drugačnosti je kot požirek vode. Če smo brez njega, smo živi, če ga spijemo, nas poživi. Naše poslanstvo v Hrastovcu je, da poskrbimo za ljudi, ki so drugačni, in da drugim povemo, da imajo tudi drugačni pravico do življenja v skupnosti, v družbi. Umestiti drugačnost v primarno kulturo je izziv za primarno kulturo, ki nam pove, kako smo humani in kako dojemamo prijatelja, soseda, znanca, kako sprejemamo človeka z berglo, s starostjo. Žal živimo v takšnem času, ko te vrednote niso več vrednote, ker smo jih poteptali. Osnovni cilj je kapital, čeprav je le sredstvo za družbo blaginje. In v družbo blaginje sodi tudi drugačnost“, je prepričan Lukač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Tovornjakar do smrti povozil vrstnika - pešca