Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Na 4. vaških igrah v Lutvercih je kar 41 dekletov in fantov streljajo s fračo

Vaške igre LutverciKrajevno vaški odbor Lutverci (Apaška dolina), ki ga vodi predsednik Viktor Sterniša, je konec minulega tedna, na domačem nogometnem igrišču v Lutvercih, pripravil 4. šaljive vaške igre ter streljanje s fračo, na katerih so v šestih zabavnih nalogah tekmovale štiri ekipe. Organizatorji so jih pričakovali nekoliko več, a tudi tako je bilo sila veselo in zabavno. Na igrah, ki so poleg nastopajočih, pritegnile veliko obiskovalcev iz Lutvercev in sosednjih vasi, so nastopili: PGD Lutverci (Jolanda Čerin, Tina Rojc, Patricija Flisar, Jana Kardinar, Tomas Slekovec, Danijel Kotnik, Niko Mulec), PGD Sveta Ana (Nejc Zorec, Matjaž Urošević, Domen Grajfoner, Sašo Zemljič, Valentina Konrad, Nataša Vodan), ekipa Kmetije 2017 (Sabina Mlakar, Maja Alič, Katja Poljanšek, Tomaž Begovič, Monika Košenina, Jan Klobasa, Mitja Roban) in "Dobrovoljčki" (Doris Sterniša, Jože Sterniša, Dani Sterniša, Anže Žnuderl, Milica Hozjan, Matjaž Soklič, Dejan Jaušovec, Doroteja Belna), katere člani prihajajo iz Prlekije. Posebni magnet za obiskovalce, zlasti tiste mlajše, so bili člani ekipe šova „Kmetija 2017", med katerimi je bil tudi domačin iz Gornje Radgone Jan Klobasa.

PGD Sveta Ana pred ekipo šova „Kmetija 2017

Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Tovornjakar do smrti povozil vrstnika - pešca

 

Huda prometna nesreča se je včeraj dopoldan pripetila v Zavodu Hrastovec

NesrečaDejstvo, da nesreče, takšne ali drugačne, nikoli in nikjer ne počivajo se je včeraj potrdilo v Hrastovcu, dober streljaj od središča Slovenskih goric, Lenarta. Okoli 9. ure je namreč na območju Socialno - varstvenega zavoda Hrastovec, v krožišču lokalnih cest in dostavnih poti, prišlo do prometne nesreče, v kateri je ena oseba umrla.

Kot je sporočil Bartolo Lampret, tiskovni predstavnik Policijske uprave Maribor, je 54-letni voznik tovornega vozila pri vzvratni vožnji z vzvratnim delom trčil v vrstnika, prav tako 54 - letnega pešca, varovanca omenjenega zavoda. Pešec, ki je prihajal iz celjske regije, in ki je stanovalec omenjenega zavoda že 14 let, je zaradi poškodb na kraju nesreče podlegel.

Dogodek je močno prizadel vseh 680 stanovalcev Zavoda Hrastovec izmed katerih je okrog 300 razseljenih po bivalnih enotah na severovzhodu države, ter tudi 420 zaposlenih izmed katerih jih je 300 v samem Hrastovcu, ostali pa so po bivalnih enotah. Med njimi je tudi direktor, mag. Josip Lukač, ki že dobro desetletje uspešno vodi omenjeni zavod, ki nam je žalostno povedal, da se v petdesetih letih kaj takega ni zgodilo na območju njihovega zavoda. „Žal pa nesreča očitno nikoli ne počiva, in tako je doletela tudi naš zavod. Nesrečni stanovalec je najbrž prišel v mrtvi kot tovornjakarja, ki ga je nato med vzvratno vožnjo povozil. Gre za človeka, ki je veliko časa prebil zunaj, saj ga ne moremo imeti pod ključem, ker to ne bi bilo človeško še manj humano. Po drugi strani pa ne moremo kriviti niti voznika tovornjaka, ki pa bi moral biti nekoliko bolj pozoren, če ni mogel sam videti nazaj bi nekoga prosil in do tega ne bi prišlo. Vsaj dvakrat tedensko je dovažal živila v naš zavod, tako da je dobro poznal tukajšnje stanje. Ljudje se nenehno gibljejo, tudi vozil je veliko, saj še sami zaposleni prihajamo v službo z avtomobili. Torej vsi moramo paziti, kajti kot sem dejal, ljudi ne moremo imeti pod ključem“, nam je povedal direktor zavoda, mag. Josip Lukač.

Prav on je namreč človek, ki je pred dobrimi desetimi leti s svojim prihodom na čelo javnega Socialnovarstvenega zavoda Hrastovec v Slovenskih goricah skrb za ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem in duševnim razvojem, nekako postavil na glavo. Medicinski obravnavi je postavil protiutež v socialni obravnavi, ki pa lahko v ravnovesju dobro poskrbita za ljudi s posebnimi potrebami. Omenjeni zavod je v organizacijskem in strokovnem smislu utrdil sloves vodilne ustanove v tem delu Evrope. In čeprav skrb za človeka tudi v Sloveniji vse težje diha pod težo obujanja neoliberalne ideologije, zavod še vedno uspeva razvijati humane oblike skrbi in namestitve za ljudi, ki potrebujejo stalno pomoč in podporo. Josip Lukač je namreč s sodelavci že razselil slabo polovico stanovalcev, ki so prej bili za zidovi Hrastovca in še starejšega gradu v Tratah. Sedaj zunaj »zidov« zavoda, v najmanj dva ducata sodobno urejenih in opremljenih bivalnih enot, živi že več kot 300 ljudi.

Seveda jih želijo razseliti vse, a se žal kriza pozna povsod. Lukač pa pogosto poudarja, kako je drugačnost „bogastvo naroda. Skozi drugačnost se reflektira naš odnos do soljudi. Sprejemanje drugačnosti je kot požirek vode. Če smo brez njega, smo živi, če ga spijemo, nas poživi. Naše poslanstvo v Hrastovcu je, da poskrbimo za ljudi, ki so drugačni, in da drugim povemo, da imajo tudi drugačni pravico do življenja v skupnosti, v družbi. Umestiti drugačnost v primarno kulturo je izziv za primarno kulturo, ki nam pove, kako smo humani in kako dojemamo prijatelja, soseda, znanca, kako sprejemamo človeka z berglo, s starostjo. Žal živimo v takšnem času, ko te vrednote niso več vrednote, ker smo jih poteptali. Osnovni cilj je kapital, čeprav je le sredstvo za družbo blaginje. In v družbo blaginje sodi tudi drugačnost“, je prepričan Lukač.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Tovornjakar do smrti povozil vrstnika - pešca