Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Višji sodniki so ga poslali za zapahe

 

Pritožbeni senat Višjega sodišča v Ljubljani je pogojno kazen za Antona Simoniška zaradi umora sosedovega zlatega prinašalca, spremenil v brezpogojno

ObtoženecLjubljana – Senat višjih sodnikov na Višjem sodišču v Ljubljani je pred dnevi odločal tudi o pritožbi okrožnega državnega tožilca Roberta Renierja, ki ni bil zadovoljen, da je okrajno sodišče v Krškem, pred slabim letom dni, 46 - letnega Antona Simoniška iz Dolenjega Leskovca pri Brestanici, obsodilo le na pogojno kazen.

Sodili so mu namreč, ker se je kruto znesel nad sosedovim zlatim prinašalcem. Privezal ga je na vlečno kljuko svojega avta, ga vlekel slab kilometer daleč, nato pa mrtvega odvrgel v grmovje. Smrt psa, predvsem pa način na katerega je domnevni ljubitelj živali, ki je menda tudi predsednik Združenja rejcev konj pasme Posavc, mučil in umoril živo bitje, je odmevala po vsej državi. Višje sodišče v Ljubljani se sicer ni opiralo na javnost, je pa pogojno kazen spremenilo v zapor, kar je razveselilo prave ljubitelje živali. Slednji so namreč prepričani, da samo tovrstna sodna praksa lahko spremeni miselnost nekaterih, češ da „gre samo za žival“.

Tako bo moral Simonišek tri mesece zapora 'odslužiti' zaradi surovega ravnanja z živaljo, ki je kruto poginila pred očmi ljudi, kateri so bili ravno takrat na praznovanju pred brestaniškim lovskim domom, kjer se je obdolženi ustavil in spraševal, če je tam kak lovec, da bi žival ustrelil.

Zgodba bi mogoče ostala prikrita javnosti, če ne bi takrat v lovskem domu uslužbenci krške jedrske elektrarne praznovali jubilej sodelavca. Med njimi je bil tudi Krčan Dejan Žajber. Videl je, kako je pes z okrvavljenimi tačkami poskušal teči za vozilom in kako se je zgrudil, voznik pa ga je vlekel naprej. Pozneje je Žajber opazil isti avto, kako se vrača brez psa. Dogodek ga je tako presunil, da je zapustil zabavo in o tem obvestil policijo.

Na sojenju junija 2011, ki ga je spremljal protest ljubiteljev psov in članov društev proti mučenju živali iz vse Slovenije, je Simonišek spremenil zagovor iz preiskave in povedal, da je sosedov pes na njihovem dvorišču napadel hčerko in jo je branil. Trdil je, da psa ni kruto mučil, saj ga je domnevno že na domačem dvorišču do smrti pobil s kolom in nato odvlekel v grmovje. Sodišče mu ni verjelo, saj so priče povedale, kako je pes tekel za avtom, na katerega je bil privezan. Okrajna sodnica Marija Breznik je nato Simonišku izrekla petmesečno pogojno zaporno kazen s preizkusno dobo dveh let in ni upoštevala predloga okrožnega državnega tožilca Roberta Reniera, ki je predlagal štirimesečno zaporno kazen. Toda, drugostopenjsko sodišče je v celoti sledilo pritožbi tožilca Renierja, ki je že na prvostopenjskem sojenju dejal, da bi zgolj pogojna kazen za takšno dejanje med ljudmi poslala napačno sporočilo. Okrutno dejanje je bilo namreč storjeno na očeh javnosti, obdolženi pa ni za sabo vlekel kante za smeti, temveč živo bitje, posamični primeri mučenja živali pa kažejo, da se naša družba spreminja v odnosu do živali. Seveda je Višje sodišče sledilo mnenju tožilca tako glede ocene teže in zavrženosti ravnanja obdolženca, glede njegovih nagibov, ki so ga vodili in nekritičnosti do dejanja. Predvsem pa je sledilo tehtnim zaključkom tožilca, ko je pritrdilo, da mora v naši družbi zakonodajalcu slediti tudi sodna praksa in tudi na tak način povedati, da je vsakršno mučenje živali, še posebej pa iz takšnih zavržnih motivov, nesprejemljivo in do nečesa takega družba in posameznik ne smeta imeti nobene tolerance.

In sedaj, ko je višje sodišče po pritožbi Simoniška obsodilo na trimesečno brezpogojno zaporno kazen, je tožilec Renier zadovoljen. Po njegovem se je odnos družbe do živali spremenil: „Če takšno ravnanje ne zasluži zaporne kazni, katero ga potem zasluži? Dejanje je bilo storjeno okrutno, na očeh javnosti, popolnoma hladnokrvno, Simonišek pa ni pokazal nobenega obžalovanja“, je dejal tožilec, in pri tem citiral indijskega politika Mahatmo Gandhija, ki je rekel, da o veličini naroda in njegovi moralni zavesti lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali. „Govorimo o trpljenju in pokončanju živega bitja in vsakršna drugačna kazen kot zaporna bi takšnim krutim storilcem poslala napačno sporočilo“, je ponovil Renier.

Za mnoge ljubitelje živali je „Anton Simonišek navadni morilec, ki bi podobno kot nedolžnemu psu storil tudi človeku“, kot so med protesti pred krškim sodiščem, pisali na transparentih. In očitno so podobno začeli razmišljati tudi sodniki, kar samo daje upati, da bodo morebitni prihodnji morilci živali, pred svojim početjem dobro premislili... Simonišku pa je v tolažbo vsaj to, da ne bo moral daleč za zapahe, saj je Dob relativno blizu Brestanici. Ob tem je po sojenju v Kršekm, med drugim dejal: „Raje bi šel na Dob, saj je najhujša kazen, da so me mediji obsodili“. Sedaj se mu je želja izpolnila!

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Višji sodniki so ga poslali za zapahe