Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvo polletje brez smrtnih žrtev

 

V Pomurju se lahko pohvalijo, da že sledijo ciljem po katerih naj bi čim manj ljudi umiralo v prometnih nesrečah; Kaj še lahko doseže poostritev prometne zakonodaje?

NezgodaMurska Sobota – Medtem ko s 1. julijem v veljavo stopa nova, bistveno poostrena prometna zakonodaja, se lahko na skrajnjem severovzhodu države lahko pohvalijo, da so tudi brez drastičnih kazni dosegli velik uspeh. V prvem polletju letošnjega leta na območju Policijske uprave Murska Sobota se namreč ni pripetila niti ena prometna nesreča s smrtnim izidom, kar se še ni zgodilo nikoli doslej. Še več, med leti 1990 in 2008 je bilo stanje zelo kritično in povprečno je v prvem polletju, ki je vedno ugodnejše od drugega, umrlo do deset udeležencev prometnih nesreč, v zadnjih treh letih pa se stanje bistveno izboljšuje. Pozitivni trendi so se začeli že po odprtju pomurske avtoceste, oktobra 2008, še zlasti v letih 2009 in 2010, ko je še bilo po nekaj (4 oz. 3) nesreč s smrtnim izidom, stanje pa se je občutno izboljšalo v letošnjem letu, ko smrtno ponesrečenih udeležencev v prometu sploh ni bilo, pa tudi huje poškodovanih je bilo le malo ljudi.

Na tako ugodne prometno varnostne razmere v Pomurju je gotovo vplivalo več dejavnikov. Ob izboljšanju voznega parka ter kakovosti prometnic, je tukaj gotovo tudi preventiva, najbolj pa nedvomno policijska represiva. Ob udarcih po žepu, kar je za že tako obubožene Prekmurce in Prleke najhuje, pa je tukaj vsekakor tudi vozniška kultura, strpnost in toleranca voznikov. Kakorkoli že, v zadnjih desetih letih, med 2002 in 2011, je v prvih polletjih na pomurskih prometnicah umrlo skupno 64 udeležencev v prometu. Največ (po 12) jih je bilo v letih 2004, 2007 in 2008, najmanj (0) pa letos. V letu 2002, med 1.1. in 30.6. je umrlo sedem (7) ljudi, leta 2003: 7, leta 2004:12; leta 2005: 10; leta 2006: 7; leta 2007: 12; leta 2008: 12, leta 2009: 4; leta 2010: 3; leta 2011: 0.

Res je sicer pozitivno, da je varnost na pomurskih prometnicah izjemno visoka, a kljub temu ni redkost, ko lahko slišimo, kako „zakonodajalci in zlasti policisti delajo kratkoročno“. Če bodo namreč nadaljevali s takšno represijo in kaznovalno politiko, ter pisanjem kazenskih točk, potem bodo ljudem spraznili denarnice in pozneje nihče več ne bo peljal. Kdo bo takrat kupoval avtomobile, gorivo in druge reči povezane s prevoznimi sredstvi, in kako bo takrat država prišla do trošarin in davščin..., se upravičeno sprašujejo nekateri državljani, ki trdijo, da so se včasih počutili varne če so zagledali policiste, danes pa temu ni več tako. Omenjeni državljani, ki se ne strinjajo z vsem kar počnejo zakonodajalci in še zlasti policisti, se tudi sprašujejo, ali bo dejansko nova poostritev zakonodaje služila svojemu namenu ali pa samo polnjenju proračunske luknje. Gotovo bi bolj pravično bilo, če bi kaznovali tiste, ki povzročijo kakšno nesrečo, kot je to primer v nekaterih zahodnih državah. Enako bi bilo, kot pravi dolgoletni inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, bolj logično, če bi kršitelje kaznovali isti trenutek ne pa čez leto ali dve, ko bodo svoje povedali tudi sodniki in druge ustanove...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Prvo polletje brez smrtnih žrtev