Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvo polletje brez smrtnih žrtev

 

V Pomurju se lahko pohvalijo, da že sledijo ciljem po katerih naj bi čim manj ljudi umiralo v prometnih nesrečah; Kaj še lahko doseže poostritev prometne zakonodaje?

NezgodaMurska Sobota – Medtem ko s 1. julijem v veljavo stopa nova, bistveno poostrena prometna zakonodaja, se lahko na skrajnjem severovzhodu države lahko pohvalijo, da so tudi brez drastičnih kazni dosegli velik uspeh. V prvem polletju letošnjega leta na območju Policijske uprave Murska Sobota se namreč ni pripetila niti ena prometna nesreča s smrtnim izidom, kar se še ni zgodilo nikoli doslej. Še več, med leti 1990 in 2008 je bilo stanje zelo kritično in povprečno je v prvem polletju, ki je vedno ugodnejše od drugega, umrlo do deset udeležencev prometnih nesreč, v zadnjih treh letih pa se stanje bistveno izboljšuje. Pozitivni trendi so se začeli že po odprtju pomurske avtoceste, oktobra 2008, še zlasti v letih 2009 in 2010, ko je še bilo po nekaj (4 oz. 3) nesreč s smrtnim izidom, stanje pa se je občutno izboljšalo v letošnjem letu, ko smrtno ponesrečenih udeležencev v prometu sploh ni bilo, pa tudi huje poškodovanih je bilo le malo ljudi.

Na tako ugodne prometno varnostne razmere v Pomurju je gotovo vplivalo več dejavnikov. Ob izboljšanju voznega parka ter kakovosti prometnic, je tukaj gotovo tudi preventiva, najbolj pa nedvomno policijska represiva. Ob udarcih po žepu, kar je za že tako obubožene Prekmurce in Prleke najhuje, pa je tukaj vsekakor tudi vozniška kultura, strpnost in toleranca voznikov. Kakorkoli že, v zadnjih desetih letih, med 2002 in 2011, je v prvih polletjih na pomurskih prometnicah umrlo skupno 64 udeležencev v prometu. Največ (po 12) jih je bilo v letih 2004, 2007 in 2008, najmanj (0) pa letos. V letu 2002, med 1.1. in 30.6. je umrlo sedem (7) ljudi, leta 2003: 7, leta 2004:12; leta 2005: 10; leta 2006: 7; leta 2007: 12; leta 2008: 12, leta 2009: 4; leta 2010: 3; leta 2011: 0.

Res je sicer pozitivno, da je varnost na pomurskih prometnicah izjemno visoka, a kljub temu ni redkost, ko lahko slišimo, kako „zakonodajalci in zlasti policisti delajo kratkoročno“. Če bodo namreč nadaljevali s takšno represijo in kaznovalno politiko, ter pisanjem kazenskih točk, potem bodo ljudem spraznili denarnice in pozneje nihče več ne bo peljal. Kdo bo takrat kupoval avtomobile, gorivo in druge reči povezane s prevoznimi sredstvi, in kako bo takrat država prišla do trošarin in davščin..., se upravičeno sprašujejo nekateri državljani, ki trdijo, da so se včasih počutili varne če so zagledali policiste, danes pa temu ni več tako. Omenjeni državljani, ki se ne strinjajo z vsem kar počnejo zakonodajalci in še zlasti policisti, se tudi sprašujejo, ali bo dejansko nova poostritev zakonodaje služila svojemu namenu ali pa samo polnjenju proračunske luknje. Gotovo bi bolj pravično bilo, če bi kaznovali tiste, ki povzročijo kakšno nesrečo, kot je to primer v nekaterih zahodnih državah. Enako bi bilo, kot pravi dolgoletni inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, bolj logično, če bi kršitelje kaznovali isti trenutek ne pa čez leto ali dve, ko bodo svoje povedali tudi sodniki in druge ustanove...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Prvo polletje brez smrtnih žrtev