Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Prvo polletje brez smrtnih žrtev

 

V Pomurju se lahko pohvalijo, da že sledijo ciljem po katerih naj bi čim manj ljudi umiralo v prometnih nesrečah; Kaj še lahko doseže poostritev prometne zakonodaje?

NezgodaMurska Sobota – Medtem ko s 1. julijem v veljavo stopa nova, bistveno poostrena prometna zakonodaja, se lahko na skrajnjem severovzhodu države lahko pohvalijo, da so tudi brez drastičnih kazni dosegli velik uspeh. V prvem polletju letošnjega leta na območju Policijske uprave Murska Sobota se namreč ni pripetila niti ena prometna nesreča s smrtnim izidom, kar se še ni zgodilo nikoli doslej. Še več, med leti 1990 in 2008 je bilo stanje zelo kritično in povprečno je v prvem polletju, ki je vedno ugodnejše od drugega, umrlo do deset udeležencev prometnih nesreč, v zadnjih treh letih pa se stanje bistveno izboljšuje. Pozitivni trendi so se začeli že po odprtju pomurske avtoceste, oktobra 2008, še zlasti v letih 2009 in 2010, ko je še bilo po nekaj (4 oz. 3) nesreč s smrtnim izidom, stanje pa se je občutno izboljšalo v letošnjem letu, ko smrtno ponesrečenih udeležencev v prometu sploh ni bilo, pa tudi huje poškodovanih je bilo le malo ljudi.

Na tako ugodne prometno varnostne razmere v Pomurju je gotovo vplivalo več dejavnikov. Ob izboljšanju voznega parka ter kakovosti prometnic, je tukaj gotovo tudi preventiva, najbolj pa nedvomno policijska represiva. Ob udarcih po žepu, kar je za že tako obubožene Prekmurce in Prleke najhuje, pa je tukaj vsekakor tudi vozniška kultura, strpnost in toleranca voznikov. Kakorkoli že, v zadnjih desetih letih, med 2002 in 2011, je v prvih polletjih na pomurskih prometnicah umrlo skupno 64 udeležencev v prometu. Največ (po 12) jih je bilo v letih 2004, 2007 in 2008, najmanj (0) pa letos. V letu 2002, med 1.1. in 30.6. je umrlo sedem (7) ljudi, leta 2003: 7, leta 2004:12; leta 2005: 10; leta 2006: 7; leta 2007: 12; leta 2008: 12, leta 2009: 4; leta 2010: 3; leta 2011: 0.

Res je sicer pozitivno, da je varnost na pomurskih prometnicah izjemno visoka, a kljub temu ni redkost, ko lahko slišimo, kako „zakonodajalci in zlasti policisti delajo kratkoročno“. Če bodo namreč nadaljevali s takšno represijo in kaznovalno politiko, ter pisanjem kazenskih točk, potem bodo ljudem spraznili denarnice in pozneje nihče več ne bo peljal. Kdo bo takrat kupoval avtomobile, gorivo in druge reči povezane s prevoznimi sredstvi, in kako bo takrat država prišla do trošarin in davščin..., se upravičeno sprašujejo nekateri državljani, ki trdijo, da so se včasih počutili varne če so zagledali policiste, danes pa temu ni več tako. Omenjeni državljani, ki se ne strinjajo z vsem kar počnejo zakonodajalci in še zlasti policisti, se tudi sprašujejo, ali bo dejansko nova poostritev zakonodaje služila svojemu namenu ali pa samo polnjenju proračunske luknje. Gotovo bi bolj pravično bilo, če bi kaznovali tiste, ki povzročijo kakšno nesrečo, kot je to primer v nekaterih zahodnih državah. Enako bi bilo, kot pravi dolgoletni inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, bolj logično, če bi kršitelje kaznovali isti trenutek ne pa čez leto ali dve, ko bodo svoje povedali tudi sodniki in druge ustanove...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Prvo polletje brez smrtnih žrtev