Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izginilo je dobrih 200 kilogramov svinjine

 

Ugledni prleški kmetovalec Gregor Bec iz Grabšincev je imel veliko smolo

SvinjinaSveti Jurij ob Ščavnici – Res je sicer, da so svinjske koline pravi praznik slovenskega človeka, zlasti tistih, ki živijo na podeželju, toda če se prav v času kolin pripeti smola, kot jo je imela družina uglednega kmetovalca Gregorja Beca iz Grabšincev 5 v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, je razočaranje toliko večje. Operativno komunikacijski center PU Murska Sobota je namreč včeraj, med drugim, javnosti posredoval sporočilo, da so „radgonski policisti obravnavali tatvino štirih svinjskih polovic in 20 kg svinjskega mesa, kar je do sedaj neznani storilec odtujil iz predprostora hiše v Grabšincih...“

Policisti sicer skušajo odkriti storilca, ki je sebi polepšal, nekomu drugemu pa zagrenil praznično vzdušje, nam pa je uspelo izvedeti, da se je nenavadna tatvina, ki znova potrjuje, da nepridipravi ne izbirajo plena, zgodila pri enem najbolj znanih kmetovalcev v občini Sveti Jurij ob Ščavnici in tudi širše, ki se ukvarja predvsem s prašičerejo in vinogradništvom, Gregorju Becu.

Sam je prepričan, da je tat nekdo iz okolice, ki je dobro poznal območje

Jurjevški nabijačiSam gospodar nam je razložil, da so v ponedeljek imeli domače koline, ko so za domače potrebe zaklali dva prašiča. Štiri polovice slednjih so obesili v predprostoru vhoda v klet, da bi se primerno ohladile. Ob tem so v neposredni bližini že imeli kakšnih 20 kilogramov svinjskega mesa, ki so ga dali v „pac“, kjer so ga pripravljali za prekajevanje mesa za tünko. V torek zjutraj pa so žalostno ugotovili, da je poleg omenjenih štirih svinjskih polovic, izginilo tudi omenjeno meso iz paca, torej skupaj več kot 200 kilogramov svinjine. „Mislim, da tukaj ne more biti govora o kakšnem naključnem tatu, morebiti kakšnemu tujcu, kot nekateri pravijo. Gotovo je bil na delu nekdo, ki dobro pozna naše dvorišče in vse kar sodi zraven, a je to težko dokazati. Sam sem že pred prihodom policije pregledal okolico, če bi dejansko v bližini peljal kakšen nenavaden kombi, a nič ni bilo. Upam samo, da bodo policisti odkrili storilca“, nam je razložil Gregor Bec, ki sicer legalno poseduje tudi orožje, ne pravo temveč „ročni možnar“, saj je (bil) vodja Jurijevških nabijačev, ki zlasti pred Veliko nočjo streljajo z možnarji.

Sicer pa, čeprav koline nimajo nič opraviti s kakšnim posebnim datumskim dnem na letnem koledarju pa kot pribito drži, da je praznik kolin, furež ali koljereja, kot se še imenuje, še vedno eden največjih praznikov slovenskega, zlasti podeželskega človeka. Svinja ni le domača žival s posebnim mestom v gospodarstvu, ampak prastari človeški in kulturni simbol. V večini primerov svinja simbolizira na eni strani plodnost in razcvet na drugi strani pa požrešnost, poželenje, jezo in nečistost. Čeprav je krščanstvo poskušalo pregnati poganska in predpoganska pojmovanja, se prašičev še vedno drži simbolika, povezana s plodnostjo, občutkom skupnosti, sreče in izobilja. Svinja predstavlja najhvaležnejši objekt, ob katerem se sproščajo najrazličnejše perverzne šale in obnašanje. Vse druge živali dobijo ljubkovalna imena, le svinje so za to prikrajšane. Ljudje morajo svinje ločiti od drugih živali, ki pa jih v današnjem svetu neusmiljeno ubijajo. Zakol je zavit v skrivnost: dokler prašič ni mrtev, vlada na dvorišču popolna tišina; prašičeva smrt pomeni prehod od nečloveškega k človeškemu. Ta prehod pa spremlja vrsta simboličnih dejanj. Združena okrog iste mize, predstavlja družba človeško povezanost...

A ko gre za tatvino in nečlovečnost pa tukaj ni nobene povezanosti več, in zato si družina Gregorja Beca in on sam želijo, da bi nepridiprave storilce, ki so jim zagrenili božično – novoletne praznike, našli in ustrezno kaznovali.

 

ROPARJA POŠTE VERŽEJ ŠE IŠČEJO

Veržej – Že minulo nedeljo, pozno popoldan je neznani storilec vlomil oz. oropal pošto v Veržeju, a še vedno ni znano kaj je izginilo, in ali so morebiti na sledi storilcu. Policisti in kriminalisti namreč še vedno ne dajejo uradnih informacij. „Primer poskusa ropa pošte v Veržeju je še vedno v fazi predkazenskega postopka“, nam je sporočil Jožef Prša, tiskovni predstavnik PU Murska Sobota.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Izginilo je dobrih 200 kilogramov svinjine