Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!

 

Bodite previdni; Psihoterapevt Zoran Milivojević trdi, da prometni policisti maltretirajo tuje voznike v Srbiji!

Srbski policistiBeograd – Kako hudo je v današnji vročini stati v koloni, ko še dodatno žge od vročega asfalta, smo se gotovo prepričali mnogi vozniki ali sopotniki. In če te ob tem doleti nesreča ali kaj podobnega ko moraš še dodatno čakati, je zadeva še hujša. Mučno pa je, ko te „obdelujejo“ policisti, še zlasti v tujini. In prav v to se je prepričal ugledni srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je bil neposredna priča policijskega maltretiranja, ki ga vsakodnevno na srbskih prometnicah, nad tujimi državljani, če se jim zgodi, da za malenkost prekoračijo dovoljeno hitrost, izvajajo srbski prometni policisti. Sam Milivojević je namreč fotografiral kolono tujih državljanov, ki so jih policisti zaustavili na avtocesti Beograd – Novi Sad pri Stari Pazovi.

„Bilo je minuli petek okrog 15,30 ure, ko je v senci bilo nad 40 stopinj. Radar je meril prekoračitev hitrosti nekaj kilometrov pred cestninsko postajo Stara Pazova, tako da je vsaj šest policistov vse tiste, ki so prekoračili hitrost zaustavljalo tik pred cestninsko postajo. Tudi sam sem vozil 18 km nad dovoljeno hitrostjo, za kar sem moral plačati 3.000 dinarjev (dobrih 30 evrov). Ker sem tudi sam vozil avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, sem moral na kraju počakati natanko 40 minut, dokler se ni naredila dovolj velika kolona tujih avtomobilov, da nas je policijski avtomobil spremljal v središče Stare Pazove, torej najbliže mesto kjer je kazen možno plačati“, je za beograjski Press razlagal Milivojević, ki ogorčeno dodaja: „Vsaj ducat avtomobilov s potniki, med katerimi so bili tudi majhni otroci, je skorajda eno uro stalo na vročem asfaltu, kjer je bila temperatura zraka v senci že nad 40 stopinj. Zaradi poskusa protesta pri mlajšem policistu, ki je očitno vodil 'operacijo' in zaradi fotografiranja celotnega dogajanja, sem kaznovan z dodatnimi 5.000 dinarji, ob tem sem moral počakati še četrt ure dlje“.

Psihoterapevt je razočaran tudi nad tem, da državljani Srbije sploh ne vedo kakšne težave je prinesel novi prometni zakon vsem voznikom vozil s tujimi registrskimi tablicami. „Da bi onemogočili korupcijo, je zakonodajalec prometni policiji odvzel pravico neposrednega pobiranja kazni na kraju prekrška. Tako domači državljani dobijo položnico, za tuje državljane pa je vse skupaj prava mora. Če pri njih odkrijejo že najmanjši prekršek za katerega je predvidena kazen, je postopek nemogoč. Prometnik zaseže potni list in osebno izkaznico, dokler se na kakšni banki ali pošti ne plača kazen. In ko uspe najti kakšno finančno ustanovo se tujec vrne na 'kraj zločina', torej tja, kjer se je prekršek zgodil. Še najbolje je če ima tujec samo potni list ali samo osebno izkaznico, kajti takrat je policist dolžen kršitelja spremljati do najbližje pošte ali banke“, dodaja Zoran Mihajlović, ki tujce še posebej opozarja na najhujšo varianto, ko je mesto kjer se lahko plača kazen oddaljeno več deset kilometrov, ali še posebej če se prekršek zgodi ponoči.

„Če se prekršek zgodi ponoči mora tuj voznik prespati v avtomobilu in počakati do jutra, ko se pošta ali banka odpre. Šele takrat lahko nesrečni voznik prevzame svoja dokumenta, pa še to v policijski postaji, katere policist je napisal globo. Isto je tudi, če je prekoračena hitrost prevelika, in policist ne more izreči globe, temveč je obvezno srečanje s sodniki. Za obvezen odhod pred sodnika za prekrške se izgubi vsaj štiri ure, v nočnem času pa cela noč. Zato menim, da je vse to strahovito maltretiranje voznika, kar si nobena država, ki ima vsaj majhne turistične ambicije, ne bi smela privoščiti“, opozarja Mihajlović, ki je prepričan, da ima Srbija slabo zakonodajo, in da je procedura, ko mora tujec v bližnje mesto, da bi plačal kazen, pravo maltretiranje in izvor korupcije. Hkrati je to leglo korupcije, saj naj bi se prometni policisti zavedali, da avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami njihovi kontrolorji ne morejo preveriti, tako da se s tujcem „lahko in hitro dogovorijo o kazni“, katere ni treba plačevati na pošti ali banki... Zato bi po mnenju znanega psihoterapevta bilo nujno takoj spremeniti nečloveško zakonodajo, ki policiji dovoljuje maltretiranje tujcev...

Seveda so evropski mediji, zlasti v v sosednji Avstriji, v zadnjih dneh polni tudi prispevkov o „nevzdržni slovenski prometni zakonodaji“. Predvsem se očita, da „to nima nobene zveze z varnostjo v prometu, temveč gre zgolj za polnjene državnega proračuna“. Sosedje so prepričani, da bi v proračun priteklo več denarja, če bi bili bolj prijazna turistična država...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!