Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!

 

Bodite previdni; Psihoterapevt Zoran Milivojević trdi, da prometni policisti maltretirajo tuje voznike v Srbiji!

Srbski policistiBeograd – Kako hudo je v današnji vročini stati v koloni, ko še dodatno žge od vročega asfalta, smo se gotovo prepričali mnogi vozniki ali sopotniki. In če te ob tem doleti nesreča ali kaj podobnega ko moraš še dodatno čakati, je zadeva še hujša. Mučno pa je, ko te „obdelujejo“ policisti, še zlasti v tujini. In prav v to se je prepričal ugledni srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je bil neposredna priča policijskega maltretiranja, ki ga vsakodnevno na srbskih prometnicah, nad tujimi državljani, če se jim zgodi, da za malenkost prekoračijo dovoljeno hitrost, izvajajo srbski prometni policisti. Sam Milivojević je namreč fotografiral kolono tujih državljanov, ki so jih policisti zaustavili na avtocesti Beograd – Novi Sad pri Stari Pazovi.

„Bilo je minuli petek okrog 15,30 ure, ko je v senci bilo nad 40 stopinj. Radar je meril prekoračitev hitrosti nekaj kilometrov pred cestninsko postajo Stara Pazova, tako da je vsaj šest policistov vse tiste, ki so prekoračili hitrost zaustavljalo tik pred cestninsko postajo. Tudi sam sem vozil 18 km nad dovoljeno hitrostjo, za kar sem moral plačati 3.000 dinarjev (dobrih 30 evrov). Ker sem tudi sam vozil avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, sem moral na kraju počakati natanko 40 minut, dokler se ni naredila dovolj velika kolona tujih avtomobilov, da nas je policijski avtomobil spremljal v središče Stare Pazove, torej najbliže mesto kjer je kazen možno plačati“, je za beograjski Press razlagal Milivojević, ki ogorčeno dodaja: „Vsaj ducat avtomobilov s potniki, med katerimi so bili tudi majhni otroci, je skorajda eno uro stalo na vročem asfaltu, kjer je bila temperatura zraka v senci že nad 40 stopinj. Zaradi poskusa protesta pri mlajšem policistu, ki je očitno vodil 'operacijo' in zaradi fotografiranja celotnega dogajanja, sem kaznovan z dodatnimi 5.000 dinarji, ob tem sem moral počakati še četrt ure dlje“.

Psihoterapevt je razočaran tudi nad tem, da državljani Srbije sploh ne vedo kakšne težave je prinesel novi prometni zakon vsem voznikom vozil s tujimi registrskimi tablicami. „Da bi onemogočili korupcijo, je zakonodajalec prometni policiji odvzel pravico neposrednega pobiranja kazni na kraju prekrška. Tako domači državljani dobijo položnico, za tuje državljane pa je vse skupaj prava mora. Če pri njih odkrijejo že najmanjši prekršek za katerega je predvidena kazen, je postopek nemogoč. Prometnik zaseže potni list in osebno izkaznico, dokler se na kakšni banki ali pošti ne plača kazen. In ko uspe najti kakšno finančno ustanovo se tujec vrne na 'kraj zločina', torej tja, kjer se je prekršek zgodil. Še najbolje je če ima tujec samo potni list ali samo osebno izkaznico, kajti takrat je policist dolžen kršitelja spremljati do najbližje pošte ali banke“, dodaja Zoran Mihajlović, ki tujce še posebej opozarja na najhujšo varianto, ko je mesto kjer se lahko plača kazen oddaljeno več deset kilometrov, ali še posebej če se prekršek zgodi ponoči.

„Če se prekršek zgodi ponoči mora tuj voznik prespati v avtomobilu in počakati do jutra, ko se pošta ali banka odpre. Šele takrat lahko nesrečni voznik prevzame svoja dokumenta, pa še to v policijski postaji, katere policist je napisal globo. Isto je tudi, če je prekoračena hitrost prevelika, in policist ne more izreči globe, temveč je obvezno srečanje s sodniki. Za obvezen odhod pred sodnika za prekrške se izgubi vsaj štiri ure, v nočnem času pa cela noč. Zato menim, da je vse to strahovito maltretiranje voznika, kar si nobena država, ki ima vsaj majhne turistične ambicije, ne bi smela privoščiti“, opozarja Mihajlović, ki je prepričan, da ima Srbija slabo zakonodajo, in da je procedura, ko mora tujec v bližnje mesto, da bi plačal kazen, pravo maltretiranje in izvor korupcije. Hkrati je to leglo korupcije, saj naj bi se prometni policisti zavedali, da avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami njihovi kontrolorji ne morejo preveriti, tako da se s tujcem „lahko in hitro dogovorijo o kazni“, katere ni treba plačevati na pošti ali banki... Zato bi po mnenju znanega psihoterapevta bilo nujno takoj spremeniti nečloveško zakonodajo, ki policiji dovoljuje maltretiranje tujcev...

Seveda so evropski mediji, zlasti v v sosednji Avstriji, v zadnjih dneh polni tudi prispevkov o „nevzdržni slovenski prometni zakonodaji“. Predvsem se očita, da „to nima nobene zveze z varnostjo v prometu, temveč gre zgolj za polnjene državnega proračuna“. Sosedje so prepričani, da bi v proračun priteklo več denarja, če bi bili bolj prijazna turistična država...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!