Rozalija Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni obeležila lep življenjski jubilej

Zalika LutarOb zadnjih izdihljajih letošnjega poletja je lep življenjski jubilej, 95. rojstni dan praznovala Rozalija, vsi jo poznajo kot Zaliko, Lutar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni. Vse dobro, predvsem pa še veliko zdravja, so ji voščili mnogi svojci, prijatelji, znanci, sosedje..., obiskala pa jo je tudi delegacija rdečega križa. Ob tej priložnosti je pravo slovesnost pripravila Zalikina prijazna vnukinja Olga, pri kateri preživlja jesen življenja, ter njen mož Janko Fekonja in pravnukinja Simona. Zaliki so čestitali predstavniki rdečega križa, predsednik Krajevnega odbora RK Črešnjevci –Zbigovci, Janko Auguštin, ki ji je v imenu RK izročil darilo, sekretarka Območnega združenja RK Gornja Radgona, Katja Makovec, ter poverjenika RK Tončka in Franc Breznik.

Pri 95 brez očal prebira Slovenske novice

Množice ljubiteljev vrhunskih vin, dobre kulinarike in zabave uživale na 8. Salonu Traminec v Radencih, kjer so ob odlični hrani in glasbi poskusili kar 107 vzorcev traminca

Salon Traminec 2017Minuli ponedeljek pozno popoldan in vse tja do polnoči, je v Zdravilišču Radenci že osmič potekal Salon Traminec, ki vsako leto ponudi najboljše tramince tako iz kleti slovenskih, kot tudi tujih vinarjev. Množice več kot 1000 obiskovalcev od blizu in daleč, predvsem prave ljubitelje vrhunske vinske kapljice, odlične kulinarike in zabave, so na novi lokaciji čakali izbrani traminci, vrhunska slovenska kulinarika, Mala šola vinskih okusov, glasbeni program pa je obogatila Neisha, dogodek pa je zaznamoval tudi nastop vitezinj in vitezov pesniškega turnirja.
Res je sicer organizatorjem in tudi ljubiteljem traminca tokrat ponagajalo vreme, saj se je dež vlil prav v času, ko bi se prireditev morala začeti. Zato so vse iz čudovitega naravnega okolja moral prenesti pod streho, tako da niti močen dež ni mogel do živega tokratnim gostom Salona traminec.

Salon Traminec letos prvič v Radencih

Gasilci z Janževega Vrha skuhali najboljši golaž!

Radgonska nočGotovo bi družabno življenje v Gornji Radgoni, brez sejemskih prireditev, bilo bistveno bolj revno in suhoparno. K sreči pa se na Pomurskem sejmišču odvijajo številne sejemske prireditve, v okviru katerih potekajo tudi mnogi spremljevalni dogodki. In tako je bilo tudi ob letošnjem, jubilejnem 55. mednarodnem kmetijsko – živilskem sejmu Agra med 26. in 31. avgustom. V šestih dneh se je namreč, v organizaciji Sejma Agra, zvrstilo veliko veselih in prijetnih dogodkov, tako da so na svoje prišli vsi obiskovalci, od najmlajših do nekoliko starejših in najstarejših. Skratka zadnji teden letošnjega avgusta je bil največji zabavni teden v Gornji Radgoni, v ospredju pa je bila „Radgonska noč", ki se je po nekaj letih spet vrnila v mesto ob Muri.

Letošnja Radgonska noč v znamenju skupine Magazin in Majolkine golažiade

Od Slovenskih Goric, do očaka Triglava!

TD Majolka na TriglavuTrditev, da dokler ne obiščeš najvišjega slovenskega vrha Triglav, nisi pravi Slovenec, je gnal nekaj članov Turističnega društva Majolka iz okolice Gornje Radgone, da so se iz Slovenskih Goric podali na dvodnevno potepanje na slovenskega očaka Triglav. Svojo pot so aktivisti omenjenega turističnega društva pričeli na Pokljuki, pa do Vodnikove koče in nato do Kredarice, kjer so prenočili.

Člani TD Majolka postali Slovenci, saj so obiskali Aljažev stolp

Med 32 ekipami iz Panonske nižine so se najbolje izkazali gasilci iz Doline

Ribja čorbaČeprav je Lendava svetovna prestolnica bograča, torej znamenite prekmurske in madžarske mesne jedi, to ne pomeni, da v najbolj vzhodnem slovenskem mestu nimajo radi tudi ribjih jedi. Nekoč Panonsko morje in današnja reka Mura nudi namreč kakovostno ribo, ki jo domačini pripravljajo na različne načine, posebnost pa je tudi ribja čorba. In tako je Madžarska samoupravna narodna skupnost občine Lendava minuli konec tedna organizirala tradicionalno zabavno-kulinarično prireditev, že 11. Mednarodno tekmovanje v kuhanju ribje čorbe. Na zelenici pred „Trgovino pri žagi" v Lendavi se je zbralo veliko obiskovalcev od blizu in daleč, ki so ob pokušnji ribje čorbe in ostalih dobrot spremljali nastope folklornih skupin in ljudskih pevcev, ki so peli in plesali plese iz Slovenije, Madžarske in Hrvaške. Najmlajši so se lahko zabavali na številnih točkah, tekmovanja v kuhanju te tradicionalne ribje jedi Panonske nižine se je udeležilo kar 32 ekip.

Po Lendavi je zadišalo po ribji čorbi

Godbeniki so Ludvika presenetili in zbudili ob pol noči!

Ludvik KrambergerO družini Kramberger, ki izvira iz Ženjaka pri Benediktu, je gotovo po vsej državi, pa tudi širše veliko znanega. Ne le zaradi očeta enajstih otrok Franca iz viničarske družine, ki je v tridesetih letih prejšnjega stoletja izdelal pravo letalo in se pognal v višave, in ki je bil za tiste čase pravi genij, saj je ob kolarstvu, katerega se je izučil, obvladal še več kot 20 rokodelskih poklicev in zato bil cenjen v okolici. Pa tudi ne le zaradi njegovega sina, dobrotnika iz Negove, Iveka, katerega so kot kandidata za predsednika države ustrelili v Jurovskem Dolu, temveč tudi zaradi devetega izmed 11 otrok, Ludvika, ki je najprej bil kovač, nato strojni tehnik, v zadnjega približno pol stoletja pa je, zlasti med starejšo in podeželsko populacijo, izjemno cenjen kot dopisnik in fotograf.

Starosta pisane besede in fotografije Ludvik Kramberger je obeležil častitljivih 80 let

V štirih dneh je 10 prijateljev prehodilo 172 kilometra iz dolenjske Šmarjete do prekmurske Cankove - pridružilo se jim je še šest kolesarjev

Od Dolenjske do PrekmurjaMinulo nedeljo, ko so na Cankovi potekale tradicionalne vaške igre desetih vasi iz občine Cankova in njihovih gostov, se je zaključil 4. prekmursko-dolenjski dobrodelni "pohod prijateljstva 2017". Po štirih dnevih hoje in prehojenih 172 kilometrov, od Šmarjete do Cankove, je 11 udeležencev s ponosom dejalo, da jim je uspel veliki met, kajti ni mačji kašelj po takšni vročini, kot je vladala od četrtka do nedelje (običajno jim je ob koncu posameznih etap malo ponagajal tudi dež), prehoditi takšno pot.

Pomurci so pešačili za

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!

 

Bodite previdni; Psihoterapevt Zoran Milivojević trdi, da prometni policisti maltretirajo tuje voznike v Srbiji!

Srbski policistiBeograd – Kako hudo je v današnji vročini stati v koloni, ko še dodatno žge od vročega asfalta, smo se gotovo prepričali mnogi vozniki ali sopotniki. In če te ob tem doleti nesreča ali kaj podobnega ko moraš še dodatno čakati, je zadeva še hujša. Mučno pa je, ko te „obdelujejo“ policisti, še zlasti v tujini. In prav v to se je prepričal ugledni srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je bil neposredna priča policijskega maltretiranja, ki ga vsakodnevno na srbskih prometnicah, nad tujimi državljani, če se jim zgodi, da za malenkost prekoračijo dovoljeno hitrost, izvajajo srbski prometni policisti. Sam Milivojević je namreč fotografiral kolono tujih državljanov, ki so jih policisti zaustavili na avtocesti Beograd – Novi Sad pri Stari Pazovi.

„Bilo je minuli petek okrog 15,30 ure, ko je v senci bilo nad 40 stopinj. Radar je meril prekoračitev hitrosti nekaj kilometrov pred cestninsko postajo Stara Pazova, tako da je vsaj šest policistov vse tiste, ki so prekoračili hitrost zaustavljalo tik pred cestninsko postajo. Tudi sam sem vozil 18 km nad dovoljeno hitrostjo, za kar sem moral plačati 3.000 dinarjev (dobrih 30 evrov). Ker sem tudi sam vozil avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, sem moral na kraju počakati natanko 40 minut, dokler se ni naredila dovolj velika kolona tujih avtomobilov, da nas je policijski avtomobil spremljal v središče Stare Pazove, torej najbliže mesto kjer je kazen možno plačati“, je za beograjski Press razlagal Milivojević, ki ogorčeno dodaja: „Vsaj ducat avtomobilov s potniki, med katerimi so bili tudi majhni otroci, je skorajda eno uro stalo na vročem asfaltu, kjer je bila temperatura zraka v senci že nad 40 stopinj. Zaradi poskusa protesta pri mlajšem policistu, ki je očitno vodil 'operacijo' in zaradi fotografiranja celotnega dogajanja, sem kaznovan z dodatnimi 5.000 dinarji, ob tem sem moral počakati še četrt ure dlje“.

Psihoterapevt je razočaran tudi nad tem, da državljani Srbije sploh ne vedo kakšne težave je prinesel novi prometni zakon vsem voznikom vozil s tujimi registrskimi tablicami. „Da bi onemogočili korupcijo, je zakonodajalec prometni policiji odvzel pravico neposrednega pobiranja kazni na kraju prekrška. Tako domači državljani dobijo položnico, za tuje državljane pa je vse skupaj prava mora. Če pri njih odkrijejo že najmanjši prekršek za katerega je predvidena kazen, je postopek nemogoč. Prometnik zaseže potni list in osebno izkaznico, dokler se na kakšni banki ali pošti ne plača kazen. In ko uspe najti kakšno finančno ustanovo se tujec vrne na 'kraj zločina', torej tja, kjer se je prekršek zgodil. Še najbolje je če ima tujec samo potni list ali samo osebno izkaznico, kajti takrat je policist dolžen kršitelja spremljati do najbližje pošte ali banke“, dodaja Zoran Mihajlović, ki tujce še posebej opozarja na najhujšo varianto, ko je mesto kjer se lahko plača kazen oddaljeno več deset kilometrov, ali še posebej če se prekršek zgodi ponoči.

„Če se prekršek zgodi ponoči mora tuj voznik prespati v avtomobilu in počakati do jutra, ko se pošta ali banka odpre. Šele takrat lahko nesrečni voznik prevzame svoja dokumenta, pa še to v policijski postaji, katere policist je napisal globo. Isto je tudi, če je prekoračena hitrost prevelika, in policist ne more izreči globe, temveč je obvezno srečanje s sodniki. Za obvezen odhod pred sodnika za prekrške se izgubi vsaj štiri ure, v nočnem času pa cela noč. Zato menim, da je vse to strahovito maltretiranje voznika, kar si nobena država, ki ima vsaj majhne turistične ambicije, ne bi smela privoščiti“, opozarja Mihajlović, ki je prepričan, da ima Srbija slabo zakonodajo, in da je procedura, ko mora tujec v bližnje mesto, da bi plačal kazen, pravo maltretiranje in izvor korupcije. Hkrati je to leglo korupcije, saj naj bi se prometni policisti zavedali, da avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami njihovi kontrolorji ne morejo preveriti, tako da se s tujcem „lahko in hitro dogovorijo o kazni“, katere ni treba plačevati na pošti ali banki... Zato bi po mnenju znanega psihoterapevta bilo nujno takoj spremeniti nečloveško zakonodajo, ki policiji dovoljuje maltretiranje tujcev...

Seveda so evropski mediji, zlasti v v sosednji Avstriji, v zadnjih dneh polni tudi prispevkov o „nevzdržni slovenski prometni zakonodaji“. Predvsem se očita, da „to nima nobene zveze z varnostjo v prometu, temveč gre zgolj za polnjene državnega proračuna“. Sosedje so prepričani, da bi v proračun priteklo več denarja, če bi bili bolj prijazna turistična država...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!