Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!

 

Bodite previdni; Psihoterapevt Zoran Milivojević trdi, da prometni policisti maltretirajo tuje voznike v Srbiji!

Srbski policistiBeograd – Kako hudo je v današnji vročini stati v koloni, ko še dodatno žge od vročega asfalta, smo se gotovo prepričali mnogi vozniki ali sopotniki. In če te ob tem doleti nesreča ali kaj podobnega ko moraš še dodatno čakati, je zadeva še hujša. Mučno pa je, ko te „obdelujejo“ policisti, še zlasti v tujini. In prav v to se je prepričal ugledni srbski psihoterapevt Zoran Milivojević, ki je bil neposredna priča policijskega maltretiranja, ki ga vsakodnevno na srbskih prometnicah, nad tujimi državljani, če se jim zgodi, da za malenkost prekoračijo dovoljeno hitrost, izvajajo srbski prometni policisti. Sam Milivojević je namreč fotografiral kolono tujih državljanov, ki so jih policisti zaustavili na avtocesti Beograd – Novi Sad pri Stari Pazovi.

„Bilo je minuli petek okrog 15,30 ure, ko je v senci bilo nad 40 stopinj. Radar je meril prekoračitev hitrosti nekaj kilometrov pred cestninsko postajo Stara Pazova, tako da je vsaj šest policistov vse tiste, ki so prekoračili hitrost zaustavljalo tik pred cestninsko postajo. Tudi sam sem vozil 18 km nad dovoljeno hitrostjo, za kar sem moral plačati 3.000 dinarjev (dobrih 30 evrov). Ker sem tudi sam vozil avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, sem moral na kraju počakati natanko 40 minut, dokler se ni naredila dovolj velika kolona tujih avtomobilov, da nas je policijski avtomobil spremljal v središče Stare Pazove, torej najbliže mesto kjer je kazen možno plačati“, je za beograjski Press razlagal Milivojević, ki ogorčeno dodaja: „Vsaj ducat avtomobilov s potniki, med katerimi so bili tudi majhni otroci, je skorajda eno uro stalo na vročem asfaltu, kjer je bila temperatura zraka v senci že nad 40 stopinj. Zaradi poskusa protesta pri mlajšem policistu, ki je očitno vodil 'operacijo' in zaradi fotografiranja celotnega dogajanja, sem kaznovan z dodatnimi 5.000 dinarji, ob tem sem moral počakati še četrt ure dlje“.

Psihoterapevt je razočaran tudi nad tem, da državljani Srbije sploh ne vedo kakšne težave je prinesel novi prometni zakon vsem voznikom vozil s tujimi registrskimi tablicami. „Da bi onemogočili korupcijo, je zakonodajalec prometni policiji odvzel pravico neposrednega pobiranja kazni na kraju prekrška. Tako domači državljani dobijo položnico, za tuje državljane pa je vse skupaj prava mora. Če pri njih odkrijejo že najmanjši prekršek za katerega je predvidena kazen, je postopek nemogoč. Prometnik zaseže potni list in osebno izkaznico, dokler se na kakšni banki ali pošti ne plača kazen. In ko uspe najti kakšno finančno ustanovo se tujec vrne na 'kraj zločina', torej tja, kjer se je prekršek zgodil. Še najbolje je če ima tujec samo potni list ali samo osebno izkaznico, kajti takrat je policist dolžen kršitelja spremljati do najbližje pošte ali banke“, dodaja Zoran Mihajlović, ki tujce še posebej opozarja na najhujšo varianto, ko je mesto kjer se lahko plača kazen oddaljeno več deset kilometrov, ali še posebej če se prekršek zgodi ponoči.

„Če se prekršek zgodi ponoči mora tuj voznik prespati v avtomobilu in počakati do jutra, ko se pošta ali banka odpre. Šele takrat lahko nesrečni voznik prevzame svoja dokumenta, pa še to v policijski postaji, katere policist je napisal globo. Isto je tudi, če je prekoračena hitrost prevelika, in policist ne more izreči globe, temveč je obvezno srečanje s sodniki. Za obvezen odhod pred sodnika za prekrške se izgubi vsaj štiri ure, v nočnem času pa cela noč. Zato menim, da je vse to strahovito maltretiranje voznika, kar si nobena država, ki ima vsaj majhne turistične ambicije, ne bi smela privoščiti“, opozarja Mihajlović, ki je prepričan, da ima Srbija slabo zakonodajo, in da je procedura, ko mora tujec v bližnje mesto, da bi plačal kazen, pravo maltretiranje in izvor korupcije. Hkrati je to leglo korupcije, saj naj bi se prometni policisti zavedali, da avtomobilov s tujimi registrskimi tablicami njihovi kontrolorji ne morejo preveriti, tako da se s tujcem „lahko in hitro dogovorijo o kazni“, katere ni treba plačevati na pošti ali banki... Zato bi po mnenju znanega psihoterapevta bilo nujno takoj spremeniti nečloveško zakonodajo, ki policiji dovoljuje maltretiranje tujcev...

Seveda so evropski mediji, zlasti v v sosednji Avstriji, v zadnjih dneh polni tudi prispevkov o „nevzdržni slovenski prometni zakonodaji“. Predvsem se očita, da „to nima nobene zveze z varnostjo v prometu, temveč gre zgolj za polnjene državnega proračuna“. Sosedje so prepričani, da bi v proračun priteklo več denarja, če bi bili bolj prijazna turistična država...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Srbski prometniki maltretirajo tuje voznike!