Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V eni noči so vlomili v 20 vikendov, kleti in hiš

 

Vedno več vlomov in tatvin v Pomurju

Tatvine PomurjeMurska Sobota - „S področja kriminalitete je bilo na območju Lendave obravnavanih več vlomov in tatvin v vikende in vinske kleti odkoder so bili odnešeni različni predmeti. V Svetem Juriju in v Markovcih sta bila obravnavana vloma v stanovanjski hiši. Obravnavani sta bili še dve tatvini denarja..., torej skupaj 22 kaznivih dejanj“, so med drugim v torkovem sporočilu za javnost zapisali operativci OKC PU Murska Sobota. Žal pa to ni edini primer, stanje se čedalje bolj poslabšuje, in očitno je, da gospodarska kriza prinaša vedno več premoženjskih kriminalnih kaznivih dejanj. V Pomurju pa je poleg lokalnih nepridipravov vedno več tudi tujcev, zlasti iz srednje in vzhodne Evrope, ki večinoma hitro zapustijo državo in jih je težko odkriti. Pa tudi ko so odkriti jih sodišča ne morejo kaznovati z izgonom iz države, nimajo pa jim kaj vzeti, temveč jim lahko slovenski davkoplačevalci servisirajo življenje v naših zaporih...

 

Mnogi ne poskrbijo za svoje premoženje, saj ne zaklepajo stanovanj, hiš, avtomobilov...

Kakorkoli že, kriminalisti in policisti PU Murska Sobota ugotavljajo, da se v zadnjem času na območju Pomurja spet močno povečuje število kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, torej vlomov, tatvin in celo drznih tatvin, predvsem pa se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše in druge objekte, ter tatvine iz trgovin, vozil, s črpalk, z vrtov, dvorišč... Storilci vlamljajo predvsem med tednom v dopoldanskem času, ko so domači običajno odsotni, bodisi, da so v službi ali pa na polju. Hkrati policisti ugotavljajo, da se mnogi Prekmurci in Prleki ne zavedajo, da je za varnost svojega premoženja potrebno poskrbeti tudi s tem, da se zaklepajo hiše, stanovanja, osebne avtomobile ipd.

„Ponovno opozarjamo vse občane, naj za varnost lastnega premoženja namenijo več skrbi. V naših jutranjih komunikejih pogosto poročamo o vlomih in tatvinah iz stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopji, o tatvinah denarja, zlatnine, raznega orodja in drugih predmetov. Da bi storilcem onemogočili tovrstno dejavnost, poskrbimo tudi sami. Preden gremo od doma preverimo ali smo res zaklenili vsa vrata, zaprli vsa okna, prav tako poskrbimo, da bodo zaklenjeni vsi drugi objekti ob hiši. V času daljše odsotnosti zaprosimo sorodnike ali sosede, da naj občasno preverijo naš dom in poberejo pošto. Zavedati se moramo, da je vsakdo od nas lahko oškodovanec, zato ne razmišljajmo na način, da se meni to ne more zgoditi“, poudarjajo na OKC PU Murska Sobota.

Iskalci starega železa in drugih odpadkov kot izvidniki

Vlom MSV tem pomladnem času pa nepridipravi koristijo „ponudbo“, ko po pomurskih občinah poteka organizirano pobiranje kosovnih odpadkov. Policisti opozarjajo, da se zaradi tega v Pomurju zadržuje večje število tujcev, ki zbirajo za njih zanimive kosovne odpadke. Zato občane opozarjajo na dodatno previdnost in samozaščitno ravnanje, predvsem v smislu ustreznega zavarovanja svojega premoženja. V Pomurju se je sicer skoraj za polovico glede na pretekla leta povečal delež premoženjske kriminalitete. Statistika govori predvsem o delovanju organiziranih kriminalnih združb, ki vlamljajo v hiše in ki so dobro organizirane. Vlome, ki jih izvršujejo z modernim orodjem, načrtujejo do najmanjše podrobnosti. Policisti ocenjujejo, da je na porast kaznivih dejanj, kot so vlomi in tatvine, nedvomno vplivalo tudi povečano število ljudi od drugod v Sloveniji in tujcev, ki so med potovanjem in gibanjem v Pomurju počeli kazniva dejanja. Trn v peti tukajšnjim preiskovalcem so tako postali tujci z najmanj petino vseh kaznivih dejanj. Vlomilcem iskalci starega železa služijo kot nekakšni izvidniki.

Murskosoboški policisti so še sporočili, da s preprostimi preventivnimi ukrepi in pravočasnim obveščanjem policije lahko sami največ pripomorete k temu, da ne postanete tarča nepridipravov. Dobro je biti pozoren na zadrževanje neznancev in neznanih avtomobilov v neposredni bližini domov. Če pobiralec starega železa že pride na dvorišče, da bi pobral odpadke, pa ga s pogledom spremljate vse, dokler ne zapusti dvorišča. Hkrati možje v modrem svetujejo prebivalcem na območju PU Murska Sobota in jih pozivajo, da so pozorni na zadrževanje neznancev in njihovih prevoznih sredstev v neposredni okolici svojih domov, še posebej na ožjo okolico, kjer bi se lahko pojavile te osebe in vozila. „Storilci kaznivih dejanj prihajajo do podatkov o odsotnostih z doma na različne načine in sicer z opazovanjem in spremljanjem dogajanj okrog stanovanjskih hiš ali stanovanj, v katerega nameravajo vlomiti, z zvonjenjem na hišne zvonce, s prihodi z namenom prodaje različnih stvari ali pobiranjem odpadnih kovin in podobno.

V tem primeru opazujejo tudi okoliščine, kot so spuščene rolete, polni poštni nabiralniki, odsotnost avtomobila z dvorišča, priprta okna itd. Večjih vsot gotovine in drugih vrednejših predmetov (predvsem nakita) ni priporočljivo skrivati na različnih mestih doma. Najbolj zanesljiv naslov za hrambo in varčevanje gotovine so gotovo banke. Alarmne naprave so pomemben element varnosti ne samo pred vlomilci, temveč tudi pred nasilneži in roparji, zato jih policija zelo priporoča“, pravijo na PU Murska Sobota, kjer s ciljem skupnega boja proti kriminalu pozivajo državljane, da na najbližjo policijsko postajo ali številko 113 sporočajo vse primere, ko v svojih soseskah in v bližini svojih domov opazijo zadrževanje neznancev in vozil, ki so sumljiva. Policijo naj obvestijo tudi v primeru, ko opazijo kakršnokoli spremembo ali neupravičen poseg v svoj dom.

Hkrati policisti prebivalcem svetujejo, da v primeru obiska neznanih oseb na njihovih domovih dajo jasno vedeti, da so doma in da se nekdo nahaja v hiši, tudi če ne želijo osebnega kontakta z neznanci. Posebej pa opozarjajo, da naj nikoli ne poskušajo sami prijeti vlomilca ali roparja, ampak naj takoj pokličejo policijo...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika V eni noči so vlomili v 20 vikendov, kleti in hiš