Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Z otrokom v avtu vinjena zletela s ceste

 

Po prometni nesreči v kateri je bil udeležen 19-mesečni otrok, policisti sporočajo, da naj poskrbimo za varnost otrok

Na cesti vedno 000Moravske Toplice – V nedeljo, 21. oktobra 2013 okrog 15.40 ure se je na regionalni cesti Moravske Toplice – Tešanovci zgodila prometna nesreča v kateri sta bila udeležena 31-letna voznica osebnega avtomobila in njen 19-mesečni otrok. Voznica je z neprilagojeno hitrostjo in vožnjo pod vplivom alkohola zapeljala s ceste, kar je imelo za posledico, da se je vozilo prevračalo in trčilo v obcestno drevo. Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče ugotovili, da otrok v vozilu ni bil pripet in ni bil v otroškem sedežu. Povzročiteljica prometne nesreče se ni poškodovala, otrok pa je bil lahko telesno poškodovan.

„Na kraju prometne nesreče je bil voznici odrejen preizkus alkoholiziranosti s pomočjo elektronskega alkotesta, kateri je pokazal 0,81 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 324. členu KZ-1 je bil pri povzročiteljici  odrejen strokovni pregled. Analiza je pokazala, da je imela povzročiteljica v krvi najmanj 1,19 grama alkohola na kilogram krvi. Policisti so zoper voznico podali kazensko ovadbo na pristojno Državno tožilstvo obenem pa podali tudi poročilo na Center za socialno delo", je povedala tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš, ki še posebej opozarja, da naj poskrbimo za varnost otrok.

Varnostni pas je namreč vez z življenjem, česar se še vedno zaveda premalo udeležencev v cestnem prometu. Starši poskrbimo za varnost otrok kot potnikov v vozilu. Otroke smemo voziti v osebnem avtomobilu le, če so starosti primerno pripeti v otroškem varnostnem sedežu, ki je z običajnim varnostnim pasom pritrjen v vozilu. „Naši otroci se dnevno vključujejo v promet.  Do 10 leta starosti so najpogosteje udeleženi kot potniki v ali na vozilih ali kot pešci v spremstvu svojih staršev. Starši pogosto pozabljamo na to, da otrokom majhnost ne omogoča, da bi imeli tak pregled čez dogajanje v prometu kot odrasli. Pri hoji in teku še niso dovolj spretni, predvsem pa imajo otroci težave v prometu zaradi postopnosti zaznavnega in spoznavnega razvoja. Ne smemo pozabiti, da otroci: nimajo tako širokega vidnega polja kot odrasli in zato kasneje vidijo vozila, ki prihajajo z leve ali desne; dobro slišijo, vendar ne vedo natančno iz katere smeri slišijo vozilo; ne znajo dobro presojati hitrosti vozil in ocenjevati razdalj; ne razlikujejo dobro pojmov npr. levo, desno; ne zmorejo dolgotrajne koncentracije; njihova pozornost se hitro preusmerja na objekte, ki jih pritegnejo in mimogrede jih kaj zmoti (hitro lahko pozabijo ali so videli vozilo, ki se približuje); ne zmorejo posploševanj in uporabe splošnih pravil kot je npr. pravilo kako prečkamo cesto; zaradi razvoja mišljenja otroci pogosto mislijo, da jih voznik vidi, če oni sami vidijo avto, ki se približuje, vendar to velikokrat ni res. Zaradi vseh teh dejavnikov je ogrožena njihova varnost.  Vozniki otroka zaradi njegove majhnosti v prometu lahko hitro spregledamo. Kaj hitro ga lahko skrije živa meja, parkiran avto ali kakšen drug predmet ob cesti. Prav tu lahko starši naredimo največ. Poskrbimo za njihovo varnost, saj ko je otrok kot potnik v vozilu, smo mu mi, starši, vozniki za vzgled, obenem pa učitelji, kako se naj obnaša kot udeleženec v cestnem prometu", dodaja Suzana Rauš.

Mimogrede za omenjeno kaznivo dejanje predrzne vožnje je vinjeni voznici zagroženo do tri leta zapora

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Z otrokom v avtu vinjena zletela s ceste