Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Zapeli so svojo himno, ki jo je spisal sošolec Dušan!

Gimnazija Ljutomer - obletnicaZelo čustveno, veselo in prisrčno je minilo srečanje šolarjev-maturantov, ki so davnega leta 1967, kot prva generacija sploh vpisanih dijakov, maturirali v ljutomerski gimnaziji. Že ob samem zbiranju in očitno novem spoznavanju, saj se nekateri niso videli skoraj pol stoletja, ko smo bili priče čustvenim objemom in tudi nekaterih solznih oči, je bilo jasno, kako je vsem prisotnim pomembno samo srečanje in poznejše druženje. Večina udeležencev srečanja, ki so se rodili le kakšno leto po 2. svetovni vojni, v gimnazijo pa so se vpisali ob njeni ustanovitvi, leta 1963, je sicer ostala v Prlekiji, drugi so se razpršili po Sloveniji in bivši Jugoslaviji, nekateri pa izven meja, tudi v čezoceanske države.

Srečali so se skoraj 70-letni dedki in babice, maturanti prve generacije Gimnazije Ljutomer

Opojne vonjave z dvorišča doma starejših občanov

DSO piknikV radgonskem domu starejših občanov (DSO) je pred dnevi spet bilo nadvse veselo. Za stanovalce in njihove svojce so namreč organizirali že drugi piknik v tem poletju. Dobro razpoloženim udeležencem se je pridružilo tudi nekaj zaposlenih. Ob lepem vremenu, dobrotah iz domske kuhinje ter prijetnih vonjavah po perutničkah, klobasicah in slanini z žara, se je prileglo hladno pivo in sadni sokovi. Tokrat sta na pomoč priskočili še osnovnošolki Brina in Zala, ki sta prijazno ponujali osvežujočo tekočino obiskovalcem drugega poletnega piknika.

Tradicionalni poletni piknik spet navdušil stanovalce radgonskega DSO

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Romuni so obdelovali celo Prekmurje

 

Pomurski policisti prijeli nevarno romunsko kriminalno združbo, ki je pred Prekmurjem, kradla in vlamljala po Franciji, Španiji...

Suzana Rauš in Bojan RousMurska Sobota - Kriminalisti in policisti PU Murska Sobota ugotavljajo, da se je v zadnjem času, pravzaprav že od odprtja meje s sosednjo Madžarsko, na območju Pomurja močno povečalo število kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, torej vlomov, tatvin in celo drznih tatvin, predvsem pa se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše, ter tatvine iz trgovin, vozil, s črpalk, z vrtov, dvorišč... Storilci vlamljajo predvsem med tednom v dopoldanskem času, ko so domači običajno odsotni, bodisi, da so v službi ali pa na polju. Število tovrstnih kaznivih dejanj se je sicer v letošnjem letu povečalo za kar 57 odstotkov. Hkrati policisti ugotavljajo, da se mnogi Prekmurci in Prleki ne zavedajo, da je za varnost svojega premoženja potrebno poskrbeti tudi s tem, da se zaklepajo hiše, stanovanja, osebni avtomobili ipd.

Ob tem je jasno, da policisti ne morejo biti hkrati povsod, zato prosijo tudi državljane, da jim sporočajo o neznancih, sumljivih ljudeh in vozilih. Kljub vsemu pa policisti in kriminalisti odkrijejo nekatere vlomilce, in o enem takšnih uspehov ter splošnem varnostnem stanju v Pomurju, sta na posebni tiskovni konferenci spregovorila vodja Sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota, Bojan Rous, in tiskovna predstavnica Suzana Rauš.

...bremenijo jih najmanj 40 kaznivih dejanj v Prekmurju...

Pomurski policisti in kriminalisti so v letošnjem letu do sedaj sicer obravnavali preko 270 kaznivih dejanj vlomov, oz. za 57 % več, kot v enakem obdobju lanskega leta. Škoda, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji vloma znaša okrog pol milijona evrov. „Analitične ugotovitve kažejo, da je četrtino vseh vlomov na območju Pomurja moč pripisati kriminalnim skupinam iz tujine, ki so zelo dobro organizirane. Člani kriminalnih skupin, ki prihajajo predvsem iz vzhodno-evropskih držav in iz srednjega Balkana, pa na območju RS izvršujejo predvsem KD po premoženjski kriminaliteti (tatvine, drzne tatvine, vlome, unovčujejo ponarejen denar, dvigajo denar iz bankomatov s ponarejenimi bančnimi karticami ipd.). Ciljna območja njihovega delovanja so države v zahodnem in severnem delu Evrope, kjer je življenjski standard višji in kjer je lažja dostopnost do dobrin, za katere je večje povpraševanje na črnem trgu in slabša sledljivost odtujenih predmetov. (gre za razne delovne stroje in naprave kot so kosilnice, motorne žage, vrtalni stroji ipd.; za tehnične predmete in denar). Način delovanja kriminalnih združb je v čimkrajšem času izvršiti čim več kaznivih dejanj vlomov in v najkrajšem času zapustiti državo.

Storilci pri tem pogosto uporabljajo vozila najeta pri Rent-a-car v tujini in jih zaradi težje sledljivosti pogosto menjavajo. Pri sebi imajo pogosto ponarejene osebne dokumente ali pa dokumente od drugih oseb", je povedal Rous, ki je vse prebivalce pozval, da v primerih, ko zaznajo neznane osebe, ki se zadržujejo na določenem kraju in vzbujajo sum, da bodo storile kaznivo dejanje oziroma ga že izvršujejo, pokličejo na telefonsko številko 113, ker da jih nihče ne bo spraševal po identiteti.

Prvi pomurski kriminalist je predstavil tudi preiskava serije vlomov na  območju PP Lendava, saj je znano, da je PP Lendava je v času od 11.8.2013 do 11.9.2013 obravnavala tri večje serije KD vlomov v objekte (v Čentibi in Dobrovniku), kjer so storilci s silo telesa oziroma z uporabo različnega orodja vlomili v počitniške objekte in iz njih odtujili različno orodje, električne aparate in gorivo. Na podlagi opravljenih ogledov krajev kaznivih dejanj in na podlagi zavarovanih bioloških sledov, je bilo ugotovljeno, da zavarovana biološka sled pripada državljanu Romunije, ki so ga že pred leti obravnavali španski varnostni organi.

„Dne 18.11.2013 ob 16.10 uri je Lendavska policijska patrulja v naselju Petišovci, pri kontroli prometa ustavila dve tuji vozili, v katerih so bile štiri osebe. V postopku ugotavljanja identitete je bilo ugotovljeno, da se je v enem vozilu nahajal 30-letni romunski državljan, za katerega smo preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje (SMPS) pridobili podatke, da gre za osebo, ki se je na podlagi zavarovanih bioloških sledov nahajala na kraju vlomov v Čentibi in Dobrovniku. Ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je romunski državljan storil kazniva dejanja vlomov v Čentibi in Dobrovniku, so mu policisti odvzeli prostost in ga pridržali. Prav tako pa so bili podani razlogi za sum, da so tudi ostali trije državljani Romunije člani organizirane kriminalne skupine. Tudi njim je bila odvzeta prostost in so bili pridržani. Na podlagi ugotovljenih dejstev in zbranih obvestil je bil 20.11. eden izmed osumljenih priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper omenjenega odredil pripor. Zoper ostale tri osebe pa še zbiramo obvestila, saj jih zaenkrat ne moremo  potrditi ali ovreči za storitev okrog 40 kaznivih dejanj. V postopku je bilo prav tako ugotovljeno, da je eden od državljanov Romunije vozil osebno vozilo brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar so policisti vozilo zasegli. Državljan Romunije je bil zaradi prekrška obravnavan na sodišču v Ljutomeru", je razložil Rous, ki je dodal, da je preko SMPS bilo ugotovljeno, da so bili vsi štirje državljani Romunije za tovrstna KD že obravnavani na območju Francije in Španije in prav tako obstaja sum, da so tovrstna KD na območju celotne EU.

Ob tem Rous ni mogel ničesar povedati o nedavno ukradenem avtobusu v Radencih, kjer je zabeleženo za okrog 300.000 evrov materialne škode. Po njegovem, v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi, že imajo nekaj indicev, a do odkritja storilcev je še daleč, ker da je avtobus najverjetneje že na nekje vzhodu Evrope...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Romuni so obdelovali celo Prekmurje