Starostniki so se z veseljem zavrteli

DSO zaključek 2017V Domu starejših občanov Gornja Radgona so tik pred koncem leta 2017, praznovali zaključek leta. Že tradicionalna prireditev je bila ponovno odlično obiskana, saj se je zbralo kar 140 stanovalcev doma in njihovih svojcev, tako da so se ob lepo dekoriranih in obloženih omizjih zbrale kompletne družine. Direktor Doma, mag. Marjan Žula, je v uvodnem slavnostnem nagovoru pozdravil tudi prostovoljce, ki so bili povabljeni ter se jim zahvalil za celoletno požrtvovalno in pomembno delo, ki ga opravljajo. Po čisto kratkem pogledu nazaj v poslovno leto 2017, ki ga bo DSO-GR d. o. o. zaključil pozitivno, se je zahvalil zaposlenim, ki skrbijo za to, da je Dom svetel, prijazen in odprt ter za njihovo dobro delo, ki se odražajo v zelo kakovostnih storitvah. Za vse delovne enote je izbral prijazne in lepe besede ter izrazil upanje, da bodo tudi v bodoče živeli in delali kot kolektiv, skupaj s stanovalci pa še naprej kot velika družina.

V radgonskem DSO pripravili tradicionalni zaključek leta za stanovalce in njihove svojce

Radgonski invalidi so predčasno in prisrčno silvestrovali

Zaključek invalidiPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti. Vsekakor pa izmed tovrstnih druženj radgonskih invalidov pripada eno častnih mest tradicionalnemu srečanju, ki ga vedno ob izteku leta, kot nekakšno predčasno silvestrovanje, pripravljajo na različnih lokacijah.

Tudi invalidi se radi razigrajo in poveselijo

Še vedno sta vzgled svojim najbližjim in mnogim drugim

Zlata poroka HarlV cerkvi Sv. Trojice v Slovenskih Goricah je v teh decembrskih dneh potekala posebna slovesnost ob praznovanju zlate poroke zakoncev Štefanije in Friderika Harl iz domačega kraja. Oba obreda, civilni in cerkveni, sta potekala v cerkvi. Civilni obred, je ob asistenci Barbare Cvetko, opravil župan občine Sv. Trojica Darko Fras. Življenjsko zgodbo zakoncev je podala Brabara Cvetko, ki je na kratko opisala njuni življenjski poti. K njunemu zakonskemu jubileju je čestital župan Darko Fras, ki jima je zaželel še veliko skupnih let, ob tem pa med drugim dejal: »Zakonska zveza je temelj tradicionalne družine, družina pa osnovna družbena celica, ki je ključnega pomena za razvoj naše skupnosti.

Zlato poroko sta obhajala Štefanija in Friderik Harl iz Slovenskih Goric

Na vseslovenski razstavi jaslic v samostanski kleti več kot 160 izdelkov iz različnih materialov

Jaslice Sveta TrojicaObčina Sveta Trojica v Slovenskih goricah je skupaj z domačimi naselji, društvi in posamezniki letos organizirala že 7. razstavo jaslic v Samostanski kleti oz. v Razstavno protokolarnem centru Sv. Martina. Glavni organizator postavljanja jaslic, ki bodo na ogled do 6. januarja, je Jože Žel iz Sv. Trojice. Na otvoritvi je trojiški župan Darko Fras poudaril, da je razstava nekako zaznamovala kraj, dal prenovljeni samostanki kleti eno izmed pomembnih vsebin ter predvsem povezala ljudi, kar je v teh časih najtežje.

Sveta Trojica v znamenju jaslic

Kakšnih 20 članov TD Majolka se je z baklami sprehodilo v lepi „zimski" noči

Pohod TD Majolka Podobno kot že vrsto let so prizadevni člani in članice TD Majolka, večina jih je iz okolice Gornje Radgone, in še nekaj njihovih prijateljev, tudi letos izpeljali božični pohod z baklami. Tokrat so se iz Črešnjevcev (Holtova vila), odpravili k polnočnici v farni cerkvi sv. Petra v Gornji Radgoni. V sicer prijetnem vzdušju, in v kar toplem zimskem vremenu se je pohoda dolgega približno šest kilometrov udeležilo kakšnih 20 članic in članov društva ter drugih ljubiteljev pohodništva. Na startu je bilo udeležencev nekoliko manj, a so se jim po poti pridružili še drugi prijatelji. Sama peš hoja ni bila preveč naporna in zahtevna, ne za starejše in ne za mlajše pohodnike, saj praktično ni bilo nobenih vzpetin.

Iz Črešnjevcev z baklami k polnočnici v Radgono

V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Romuni so obdelovali celo Prekmurje

 

Pomurski policisti prijeli nevarno romunsko kriminalno združbo, ki je pred Prekmurjem, kradla in vlamljala po Franciji, Španiji...

Suzana Rauš in Bojan RousMurska Sobota - Kriminalisti in policisti PU Murska Sobota ugotavljajo, da se je v zadnjem času, pravzaprav že od odprtja meje s sosednjo Madžarsko, na območju Pomurja močno povečalo število kaznivih dejanj s področja premoženjske kriminalitete, torej vlomov, tatvin in celo drznih tatvin, predvsem pa se je povečalo število vlomov v stanovanjske hiše, ter tatvine iz trgovin, vozil, s črpalk, z vrtov, dvorišč... Storilci vlamljajo predvsem med tednom v dopoldanskem času, ko so domači običajno odsotni, bodisi, da so v službi ali pa na polju. Število tovrstnih kaznivih dejanj se je sicer v letošnjem letu povečalo za kar 57 odstotkov. Hkrati policisti ugotavljajo, da se mnogi Prekmurci in Prleki ne zavedajo, da je za varnost svojega premoženja potrebno poskrbeti tudi s tem, da se zaklepajo hiše, stanovanja, osebni avtomobili ipd.

Ob tem je jasno, da policisti ne morejo biti hkrati povsod, zato prosijo tudi državljane, da jim sporočajo o neznancih, sumljivih ljudeh in vozilih. Kljub vsemu pa policisti in kriminalisti odkrijejo nekatere vlomilce, in o enem takšnih uspehov ter splošnem varnostnem stanju v Pomurju, sta na posebni tiskovni konferenci spregovorila vodja Sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota, Bojan Rous, in tiskovna predstavnica Suzana Rauš.

...bremenijo jih najmanj 40 kaznivih dejanj v Prekmurju...

Pomurski policisti in kriminalisti so v letošnjem letu do sedaj sicer obravnavali preko 270 kaznivih dejanj vlomov, oz. za 57 % več, kot v enakem obdobju lanskega leta. Škoda, ki je bila povzročena s kaznivimi dejanji vloma znaša okrog pol milijona evrov. „Analitične ugotovitve kažejo, da je četrtino vseh vlomov na območju Pomurja moč pripisati kriminalnim skupinam iz tujine, ki so zelo dobro organizirane. Člani kriminalnih skupin, ki prihajajo predvsem iz vzhodno-evropskih držav in iz srednjega Balkana, pa na območju RS izvršujejo predvsem KD po premoženjski kriminaliteti (tatvine, drzne tatvine, vlome, unovčujejo ponarejen denar, dvigajo denar iz bankomatov s ponarejenimi bančnimi karticami ipd.). Ciljna območja njihovega delovanja so države v zahodnem in severnem delu Evrope, kjer je življenjski standard višji in kjer je lažja dostopnost do dobrin, za katere je večje povpraševanje na črnem trgu in slabša sledljivost odtujenih predmetov. (gre za razne delovne stroje in naprave kot so kosilnice, motorne žage, vrtalni stroji ipd.; za tehnične predmete in denar). Način delovanja kriminalnih združb je v čimkrajšem času izvršiti čim več kaznivih dejanj vlomov in v najkrajšem času zapustiti državo.

Storilci pri tem pogosto uporabljajo vozila najeta pri Rent-a-car v tujini in jih zaradi težje sledljivosti pogosto menjavajo. Pri sebi imajo pogosto ponarejene osebne dokumente ali pa dokumente od drugih oseb", je povedal Rous, ki je vse prebivalce pozval, da v primerih, ko zaznajo neznane osebe, ki se zadržujejo na določenem kraju in vzbujajo sum, da bodo storile kaznivo dejanje oziroma ga že izvršujejo, pokličejo na telefonsko številko 113, ker da jih nihče ne bo spraševal po identiteti.

Prvi pomurski kriminalist je predstavil tudi preiskava serije vlomov na  območju PP Lendava, saj je znano, da je PP Lendava je v času od 11.8.2013 do 11.9.2013 obravnavala tri večje serije KD vlomov v objekte (v Čentibi in Dobrovniku), kjer so storilci s silo telesa oziroma z uporabo različnega orodja vlomili v počitniške objekte in iz njih odtujili različno orodje, električne aparate in gorivo. Na podlagi opravljenih ogledov krajev kaznivih dejanj in na podlagi zavarovanih bioloških sledov, je bilo ugotovljeno, da zavarovana biološka sled pripada državljanu Romunije, ki so ga že pred leti obravnavali španski varnostni organi.

„Dne 18.11.2013 ob 16.10 uri je Lendavska policijska patrulja v naselju Petišovci, pri kontroli prometa ustavila dve tuji vozili, v katerih so bile štiri osebe. V postopku ugotavljanja identitete je bilo ugotovljeno, da se je v enem vozilu nahajal 30-letni romunski državljan, za katerega smo preko Sektorja za mednarodno policijsko sodelovanje (SMPS) pridobili podatke, da gre za osebo, ki se je na podlagi zavarovanih bioloških sledov nahajala na kraju vlomov v Čentibi in Dobrovniku. Ker so bili podani utemeljeni razlogi za sum, da je romunski državljan storil kazniva dejanja vlomov v Čentibi in Dobrovniku, so mu policisti odvzeli prostost in ga pridržali. Prav tako pa so bili podani razlogi za sum, da so tudi ostali trije državljani Romunije člani organizirane kriminalne skupine. Tudi njim je bila odvzeta prostost in so bili pridržani. Na podlagi ugotovljenih dejstev in zbranih obvestil je bil 20.11. eden izmed osumljenih priveden k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper omenjenega odredil pripor. Zoper ostale tri osebe pa še zbiramo obvestila, saj jih zaenkrat ne moremo  potrditi ali ovreči za storitev okrog 40 kaznivih dejanj. V postopku je bilo prav tako ugotovljeno, da je eden od državljanov Romunije vozil osebno vozilo brez vozniškega dovoljenja, zaradi česar so policisti vozilo zasegli. Državljan Romunije je bil zaradi prekrška obravnavan na sodišču v Ljutomeru", je razložil Rous, ki je dodal, da je preko SMPS bilo ugotovljeno, da so bili vsi štirje državljani Romunije za tovrstna KD že obravnavani na območju Francije in Španije in prav tako obstaja sum, da so tovrstna KD na območju celotne EU.

Ob tem Rous ni mogel ničesar povedati o nedavno ukradenem avtobusu v Radencih, kjer je zabeleženo za okrog 300.000 evrov materialne škode. Po njegovem, v sodelovanju s tujimi varnostnimi organi, že imajo nekaj indicev, a do odkritja storilcev je še daleč, ker da je avtobus najverjetneje že na nekje vzhodu Evrope...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Romuni so obdelovali celo Prekmurje