Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Oseminštiridesetletnica še vedno v nevarnosti

 

Policisti iščejo krivce za nesrečo s čolnom na reki Muri -  v reko je padla tudi županja madžarske občine Muraszemenye

Spust po MuriKar nenavadna nesreča se je minulo soboto, 20.6.2015 popoldan, ko je nad pomursko ravnico divjalo neurje, pripetila udeležencem, 13. mednarodnega spusta „Murskih ladij", od Cmureka v Avstriji do Dekanovca na Hrvaškem. V nesreči, ki se je pripetila okoli 17. ure so bile tri osebe odpeljane v murskosoboško bolnišnico, ena ni bila poškodovana in so jo takoj odpustili, dve sta ostali v bolnišnici na zdravljenju, izmed njih ena je še vedno v življenjski nevarnosti, ena pa izven nevarnosti. Tiskovna predstavnica PU Murska Sobota Suzana Rauš nam je povedala, da je Operativno komunikacijski center PU Murska Sobota, v soboto, 20.6. ob 17.04 uri bil obveščen, da je na reki Muri v Melincih čoln zapeljal pod brod in se prevrnil.

„Policisti smo z zbiranjem obvestil na kraju ugotovili, da se je v okviru organizirane prireditve osem državljanov madžarske spuščalo po reki Muri s čolnom – gumenjakom iz smeri Petanjcev v smeri Melincev. Ko so nameravali s čolnom pristati na obrežju reke Mure v naselju Melinci je medtem, ko je ena oseba izstopila, tok vode potegnil čoln v smeri proti brodu, pri čemer so se ostali udeleženci v čolnu ob trčenju slednjega z brodom prevrnili v reko. Iz vode so jih nato reševali prisotni na obrežju, nekateri pa so se iz vode rešili sami. Trije udeleženci so bili z reševalnim vozilom odpeljani v Splošno bolnišnico Murska Sobota, kjer je bilo ugotovljeno, da je 48-letna udeleženka v življenjski nevarnosti, en udeleženec je izven življenjske nevarnosti, en pa je bil po pregledu odpuščen, saj ni bil poškodovan", je povedala Suzana Rauš, ki dodaja, da policisti še zbirajo obvestila glede odgovornosti za nastalo nesrečo.
Kot nam je v nedeljo povedal predsednik Zveze ekoloških gibanj Slovenije in vodja koordinacijskega odbora spusta Karel Lipič, je sploh prvo nesrečo na že 13. spustu, bolj kot ne povzročila vremenska ujma in splet drugih nepredvidljivih okoliščin. „K sreči se je vse končalo sorazmerno srečno, tako da smo lahko nadaljevali", nam je povedal Lipič, ki je razložil, da organizatorji niso mogli preprečiti nesreče, ki da jo je povzročil splet nesrečnih okoliščin. „Tako kot vedno smo za vse poskrbeli. Predvsem so vsi udeleženci morali imeti oblečene rešilne jopiče, kar je tudi preprečilo še hujšo tragedijo pri Melincih. Zraven sta bili tudi dve poklicni reševalni ekipi, kjer so po trije reševalci bili spredaj in zadaj. Brez njih in pred prihodom reševalcev iz Murske Sobote, bi gotovo lahko bilo hudo", nam je povedal Karel Lipič, ki je dodal, da gre v tem primeru za mednarodno prireditev, kjer sodelujejo štiri države in zato so tokrat zraven bili reševalci iz Hrvaške, kar da je v takšnih primerih dogovorjeno in dovoljeno.
Naš sogovornik je tudi povedal, da so na čelih večinoma usposobljeni udeleženci spusta, ki so pogosto na vodi, le Madžari so na omenjenem čolnu imeli večinoma laike. „In ko je 'vodja' zapustil čoln, je druge prijela panika, tako da so trčili v brod, ki v tem primeru sploh ne bi smel biti tam temveč na drugi strani reke Mure. Po trčenju v čoln je vseh sedem ljudi (dva moška in pet žensk) padlo v vodo. Med njimi je bila tudi županja madžarske občine Muraszemenye, ki je enako kot večina drugih sama prišla na obalo. Ena ženska je popila nekaj vode in so jo oživljali, enega moškega je dogodek šokiral in so tudi njega odpeljali v bolnišnico. Pozneje se nam je pridružil, a so nas Madžari iz solidarnosti do ponesrečencev v nedeljo zjutraj zapustili, mi ostali pa smo nadaljevali in vse skupaj končali kot je bilo planirano. V nadaljevanju ni bilo nobenih težav. Mi pa tudi sicer če ni pogojev nikamor ne silimo in smo tako eno leto vmes odpovedali spust, ker je Mura bila previsoka", nam je še dejal Lipič, ki je zatrdil: „Mura je kljub vsemu varna, če se na njenih valovih varno obnašamo"!.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Oseminštiridesetletnica še vedno v nevarnosti