Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?

 

Dežman in Kostrevc ogorčena nad odžaganimi vejami in polomljeno ograjo, ki označuje množično grobišče žrtev povojnih pobojev...

Vandali na PohorjuV minulih dnevih se je v pohorskih gozdovih, sicer na zasebnem zemljišču, pripetil vandalizem ali pa malomarnost. Nekdo je namreč na vrhu Areha na Pohorju, poškodoval označena množična grobišča žrtev povojnih pobojev, kjer naj bi se nahajalo 3000 do 6000 trupel. Očitno je med posekom dreves po sredi enega od grobov padlo deblo in povsem zlomilo njegovo leseno ograjo, ki jo je postavila država, potem ko je bilo prikrito grobišče potrjeno s sondiranjem.

Kot nam je povedal dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je tudi sicer po omenjenih gozdnih delih ostalo ogromno odžaganih vej, ki razmetane ležijo po celotnem zasebnem zemljišču, tudi po drugih z ograjami in lesenimi križi označenih grobiščih, ki jih je na ožji lokaciji kakih šest.
„Gre za kaznivo dejanje in pričakujemo, da bodo državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi odkrili storilce in odpravili škodo. Podoben odnos do morišč in grobišč na Arehu že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena morišča in grobišča. Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo svojci žrtev ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti manjšo kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt", poudarja dr. Dežman, ki dodaja, da zdaj „na žrtve povojnih pobojev, političnih zapornikov in jetnikov iz taborišč z območja sedanjega Kidričevega in Tezna, ki jih je med cerkvijo sv. Areha in vrhom Sedovca v več grobiščih po ocenah od tri do šest tisoč, opominja le križ, ki že trohni".
V Planinskem društvu Ruše, ki je lastnik zemljišča, kjer bi radi postavili kapelico, pojasnjujejo da soglasja ne morejo dati, ker se ne ve, kdo bi kapelo financiral in pozneje vzdrževal. Omenjeni Martin Kostrevc, ki se z odkrivanjem in urejanjem množičnih grobišč na Pohorju ukvarja že več desetletij pa pravi, da gozdarji poznajo način podiranja in lahko usmerijo padajočo smreko v smer, kjer ne bo ničesar poškodovala. „Da je deblo padlo točno po sredini groba, bi lahko kdo napravil tudi iz hudobije ali pa iz popolne nevednosti. Ne glede na to, ali je posredi vandalizem ali malomarnost, si tako neetičnega odnosa do umrlih ne bi smeli privoščiti, v vsakem primeru pa bo moral tisti, ki je škodo povzročil, grobove povrniti v prvotno stanje, korektno pa bi bilo, da bi zemljišče tudi počistil", je prepričan Kostrevc, ki dodaja, da je lastnik zemlje doma v Nemčiji, komu je naročil posek, pa ne ve, a po njegovem sploh ni pomembno, kdo je podiral drevesa. „Radi bi le opozorili ljudi, da so tukaj grobovi in da se morajo do žrtev, pokopanih v njih, in svojcev dostojno obnašati". Drevesa, ki se lahko odstranijo je sicer označil Jernej Dornik, revirni gozdar iz Zavoda za gozdove, ki pa tudi ne ve, kdo jih je podiral. Povedal je le, da pa se pri poseku lahko zgodi kakšna neljuba poškodba, vendar jo mora izvajalec praviloma popraviti.
Dr. Jože Dežman je dodal samo, da se z malo dobre volje in z državljanskim pogumom „odstranjujejo posledice ideološkega nasilja, kar je dokazal gospod Matevž Skamena, ki je sam očistil kapelico v Kamniški Bistrici, katero so na večer državnega praznika neznanci oskrunili. Tudi ta je bila posvečena žrtvam revolucionarnega nasilja..."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?