Poslej se bodo dobivali vsaka tri leta

Srečanje sošolcev OŠ RadgonaDa prijateljstva iz otroštva in mladosti ali vsaj iz mlajših dni nikoli ne ovenejo, in jih ne more pretrgati nič, še posebej potrjujejo vse pogostejša srečevanja nekdanjih sošolcev, bodisi iz nižje ali višje gimnazije, osnovne ali srednje šole. In v to smo se lahko prepričali tudi v gostilni Mencinger v Črešnjevcih pri Gornji Radgoni, kjer so se že devetič srečali sošolci 8 A (razredničarka pokojna Irena Pevec) in 8 B (Jelka Kraner, ki je v domu starejših v Lenartu in se srečanja ni mogla udeležiti) razreda OŠ Gornja Radgona, ki so šolanje zaključili leta 1964.

Pri Mencingerju so se srečali in družili sošolci izpred 55 let

Resnica se začenja v dvoje...

Zlata poroka BrglezV družbi številnih sorodnikov in prijateljev sta v teh vročih poletnih dneh zlato poroko obeležila Irena in Jože Brglez iz Terbegovcev pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Enako kot pred pol stoletja, sta tudi tokrat svojo zvestobo potrdila pred matičarjem in oltarjem. Civilni del poroke je potekal v poročni dvorani KUS-a pri Sv. Juriju ob Ščavnici, opravil pa ga je, ob sodelovanju matičarke Jožice Bračko, domači župan Anton Slana, ki je v svojem nagovoru predstavil njuno življenjsko zgodbo. Ob tej priliki jima je izročil zalatoporočno spominsko listino in podaril knjigo »Resnica se začenja v dvoje«, nemškega avtorja Michaela Lukasa Moellerja. Cerkveno poročno slavje je potekalo v cerkvi Sv. Jurija, kjer je ob daritvi sv. maše cerkveni poročni obred opravil domači župnik Boštjan Ošlaj. Ob tej priliki jima je namenil nekaj lepih besed. Med drugim je dejal, da sta zakonca vzgled mladim, ki šele stopajo v zakon.

Zlato poroko sta obhajala Irena in Jože Brglez iz Slovenskih goric

Uredil je družinsko drevo na katerem je 155 živih Makarijevih

Rodbina MakariIzjemno veselo je konec tedna bilo na Turistični kmetiji Ferencovih v Kraščih na Goričkem, kjer so se srečali ožji člani rodbine Makar, ki so razpršeni po Prekmurju, pa tudi drugje po Sloveniji in tujini. Za vse skupaj je najbolj zaslužen 17-letni Blaž Makari, dijak 1. letnika Srednje elektrotehnične šole v Murski Soboti, ki je že v 5. razredu osnovne šole za domačo nalogo naredil družinsko drevo svojih prednikov, v katerem so bili zabeleženi njegovi prastari starši, potem stari starši, starši in na zadnje še on.

Sedemnajstletnik zbiral podatke, odkril vse potomce in jih združil na veselem srečanju

Miran Srt in Darko Bolčina s po dvema kolajnama

VVS Gornja RadgonaTudi letos se v Območnem združenju veteranov vojne za Slovenijo (OZ VVS) Gornja Radgona, niso izneverili tradiciji, saj so že desetič pripravili svojo tradicionalno prireditev, Dan radgonskega OZ VVS. Najprej so na „Kardinarjevem ribniku" v Segovcih pripravili tradicionalno tekmovanje v športnem ribolovu, ki se ga je udeležilo 14 tekmovalcev. Naslednji dan pa so ob Lovskem domu LD Apače v Črncih potekala še nekatera športna tekmovanja in predvsem druženje. Na družabnem srečanju oz. dnevu OZ VVS, ki so se ga med okoli 80 članov OZ VVS, udeležili tudi nekateri gostje, je poleg v športnem ribolovu potekalo tekmovanje v pikadu, metu bombe, streljanju z zračno puško, šahu in balinčku.

S športnimi tekmovanji in druženjem, obeležen 10. dan OZ VVS

Pri „Lovenjaku", kjer je enajstič zadišalo po paprikašu, krstili tri štorklje: Juliško, Faniko in Ferenca

Paprikašijada LovenjakV lepem in sončnem vremenu, kjer vročina od spodaj in zgoraj ni prizanašala kuharjem in obiskovalcem, je ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna, 11. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" pravzaprav Pavlinjekovi organizatorji že pred dobrim desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, ribji, svinjski, kunčji, gobov-lisičkin..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi.

Ekipa KS Polana z najboljšim paprikašem

Vabilo na 7. prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje

KolesarjenjeTudi letos je prva sobota v mesecu juliju že 7. leto zapovrstjo v župniji sv. Petra v Gornji Radgoni namenjena kolesarjenju. V sklopu dogodkov in aktivnosti, ki so načrtovani ob prazniku farnega zavetnika sv. Petra v Gornji Radgoni prireja župnija Gornja Radgona tradicionalno prijateljsko rekreacijsko kolesarjenje, ki bo letos v soboto 6. julija s startom izpred Trstenjakovega doma v Gornji Radgoni ob 6.00 uri. Ljubitelje rekreacijskega kolesarjenja vabimo da se nam tudi letos pridružijo na tradicionalnem » Prijateljskem rekreacijskem kolesarjenju«, ko bomo dan namenili druženju ob poganjanju pedal kolesa, hkrati pa obiskali in spoznali veliko zanimivega. Letošnja trasa je načrtovana s startom izpred Trstenjakovega doma, kjer nas bo odpremil z blagoslovom za srečno in varno pot župnik Franc Hozjan.

Rekreacijsko kolesarjenje

Maja 1969 in maja 2019 v isti cerkvi Čadram - Oplotnica

Zlata poroka CugmasV družbi kakšnih 50 svatov, predvsem svojih najdražjih in najbližjih, na čelu z otroki: Robertom, Boštjanom in Jasmino, njihovimi partnerji, ter petimi vnukinjami: Evo, Mašo, Ano, Ajo in Nežo, sta 50-letnico skupnega zakona, minulo soboto, obeležila Marjan in Sonja Cugmas iz Slovenskih Konjic. Slavnostni zlati obred s ponovno zaobljubo ter sveto mašo, v župnijski cerkvi sv. Janez Krstnik Čadram – Oplotnica, je opravil domači župnik Davorin Vreča (Davorin mimogrede izvira iz Gornje Radgone op.p.), prav tam kjer sta Marjan in Sonja pred petdesetimi leti in enim dnevom (24.5.1969), ko ju je do konca njunih dni povezal sedaj že pokojni duhovnik Alojz Lasbaher.

Marjan in Sonja Cugmas sta obeležila zlato obletnico skupnega življenja

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?

 

Dežman in Kostrevc ogorčena nad odžaganimi vejami in polomljeno ograjo, ki označuje množično grobišče žrtev povojnih pobojev...

Vandali na PohorjuV minulih dnevih se je v pohorskih gozdovih, sicer na zasebnem zemljišču, pripetil vandalizem ali pa malomarnost. Nekdo je namreč na vrhu Areha na Pohorju, poškodoval označena množična grobišča žrtev povojnih pobojev, kjer naj bi se nahajalo 3000 do 6000 trupel. Očitno je med posekom dreves po sredi enega od grobov padlo deblo in povsem zlomilo njegovo leseno ograjo, ki jo je postavila država, potem ko je bilo prikrito grobišče potrjeno s sondiranjem.

Kot nam je povedal dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je tudi sicer po omenjenih gozdnih delih ostalo ogromno odžaganih vej, ki razmetane ležijo po celotnem zasebnem zemljišču, tudi po drugih z ograjami in lesenimi križi označenih grobiščih, ki jih je na ožji lokaciji kakih šest.
„Gre za kaznivo dejanje in pričakujemo, da bodo državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi odkrili storilce in odpravili škodo. Podoben odnos do morišč in grobišč na Arehu že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena morišča in grobišča. Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo svojci žrtev ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti manjšo kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt", poudarja dr. Dežman, ki dodaja, da zdaj „na žrtve povojnih pobojev, političnih zapornikov in jetnikov iz taborišč z območja sedanjega Kidričevega in Tezna, ki jih je med cerkvijo sv. Areha in vrhom Sedovca v več grobiščih po ocenah od tri do šest tisoč, opominja le križ, ki že trohni".
V Planinskem društvu Ruše, ki je lastnik zemljišča, kjer bi radi postavili kapelico, pojasnjujejo da soglasja ne morejo dati, ker se ne ve, kdo bi kapelo financiral in pozneje vzdrževal. Omenjeni Martin Kostrevc, ki se z odkrivanjem in urejanjem množičnih grobišč na Pohorju ukvarja že več desetletij pa pravi, da gozdarji poznajo način podiranja in lahko usmerijo padajočo smreko v smer, kjer ne bo ničesar poškodovala. „Da je deblo padlo točno po sredini groba, bi lahko kdo napravil tudi iz hudobije ali pa iz popolne nevednosti. Ne glede na to, ali je posredi vandalizem ali malomarnost, si tako neetičnega odnosa do umrlih ne bi smeli privoščiti, v vsakem primeru pa bo moral tisti, ki je škodo povzročil, grobove povrniti v prvotno stanje, korektno pa bi bilo, da bi zemljišče tudi počistil", je prepričan Kostrevc, ki dodaja, da je lastnik zemlje doma v Nemčiji, komu je naročil posek, pa ne ve, a po njegovem sploh ni pomembno, kdo je podiral drevesa. „Radi bi le opozorili ljudi, da so tukaj grobovi in da se morajo do žrtev, pokopanih v njih, in svojcev dostojno obnašati". Drevesa, ki se lahko odstranijo je sicer označil Jernej Dornik, revirni gozdar iz Zavoda za gozdove, ki pa tudi ne ve, kdo jih je podiral. Povedal je le, da pa se pri poseku lahko zgodi kakšna neljuba poškodba, vendar jo mora izvajalec praviloma popraviti.
Dr. Jože Dežman je dodal samo, da se z malo dobre volje in z državljanskim pogumom „odstranjujejo posledice ideološkega nasilja, kar je dokazal gospod Matevž Skamena, ki je sam očistil kapelico v Kamniški Bistrici, katero so na večer državnega praznika neznanci oskrunili. Tudi ta je bila posvečena žrtvam revolucionarnega nasilja..."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?