Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Veliko se jih je udeležilo tradicionalnega avgustovskega piknika v radgonskem DSO

DSO piknikPodobno kot že prej, so se še avgusta, ob lepem in prijetnem poletnem popoldnevu, ob fontani, na dvorišču Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona na pikniku zbrali stanovalci doma, njihovi svojci, prostovoljci, zaposleni in nekateri gostje. Skupaj so ugotovili, da se je lepo družiti in klepati s sovrstniki in svojimi bližnjimi. Zato so z veseljem klepetali, obujali spomine, se nasmejali, seveda tudi uživali ob dobri hrani ter osvežilni pijači, in vse skupaj je spet minulo v nadvse prijetni atmosferi. In znova se je potrdilo, da ima vodstvo doma razumevanje za stanovalce in njihove svojce, saj se vsi radi družijo.

Ob dobrotah z žara se je bilo prijetno družiti s svojci in sovrstniki

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?

 

Dežman in Kostrevc ogorčena nad odžaganimi vejami in polomljeno ograjo, ki označuje množično grobišče žrtev povojnih pobojev...

Vandali na PohorjuV minulih dnevih se je v pohorskih gozdovih, sicer na zasebnem zemljišču, pripetil vandalizem ali pa malomarnost. Nekdo je namreč na vrhu Areha na Pohorju, poškodoval označena množična grobišča žrtev povojnih pobojev, kjer naj bi se nahajalo 3000 do 6000 trupel. Očitno je med posekom dreves po sredi enega od grobov padlo deblo in povsem zlomilo njegovo leseno ograjo, ki jo je postavila država, potem ko je bilo prikrito grobišče potrjeno s sondiranjem.

Kot nam je povedal dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je tudi sicer po omenjenih gozdnih delih ostalo ogromno odžaganih vej, ki razmetane ležijo po celotnem zasebnem zemljišču, tudi po drugih z ograjami in lesenimi križi označenih grobiščih, ki jih je na ožji lokaciji kakih šest.
„Gre za kaznivo dejanje in pričakujemo, da bodo državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi odkrili storilce in odpravili škodo. Podoben odnos do morišč in grobišč na Arehu že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena morišča in grobišča. Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo svojci žrtev ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti manjšo kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt", poudarja dr. Dežman, ki dodaja, da zdaj „na žrtve povojnih pobojev, političnih zapornikov in jetnikov iz taborišč z območja sedanjega Kidričevega in Tezna, ki jih je med cerkvijo sv. Areha in vrhom Sedovca v več grobiščih po ocenah od tri do šest tisoč, opominja le križ, ki že trohni".
V Planinskem društvu Ruše, ki je lastnik zemljišča, kjer bi radi postavili kapelico, pojasnjujejo da soglasja ne morejo dati, ker se ne ve, kdo bi kapelo financiral in pozneje vzdrževal. Omenjeni Martin Kostrevc, ki se z odkrivanjem in urejanjem množičnih grobišč na Pohorju ukvarja že več desetletij pa pravi, da gozdarji poznajo način podiranja in lahko usmerijo padajočo smreko v smer, kjer ne bo ničesar poškodovala. „Da je deblo padlo točno po sredini groba, bi lahko kdo napravil tudi iz hudobije ali pa iz popolne nevednosti. Ne glede na to, ali je posredi vandalizem ali malomarnost, si tako neetičnega odnosa do umrlih ne bi smeli privoščiti, v vsakem primeru pa bo moral tisti, ki je škodo povzročil, grobove povrniti v prvotno stanje, korektno pa bi bilo, da bi zemljišče tudi počistil", je prepričan Kostrevc, ki dodaja, da je lastnik zemlje doma v Nemčiji, komu je naročil posek, pa ne ve, a po njegovem sploh ni pomembno, kdo je podiral drevesa. „Radi bi le opozorili ljudi, da so tukaj grobovi in da se morajo do žrtev, pokopanih v njih, in svojcev dostojno obnašati". Drevesa, ki se lahko odstranijo je sicer označil Jernej Dornik, revirni gozdar iz Zavoda za gozdove, ki pa tudi ne ve, kdo jih je podiral. Povedal je le, da pa se pri poseku lahko zgodi kakšna neljuba poškodba, vendar jo mora izvajalec praviloma popraviti.
Dr. Jože Dežman je dodal samo, da se z malo dobre volje in z državljanskim pogumom „odstranjujejo posledice ideološkega nasilja, kar je dokazal gospod Matevž Skamena, ki je sam očistil kapelico v Kamniški Bistrici, katero so na večer državnega praznika neznanci oskrunili. Tudi ta je bila posvečena žrtvam revolucionarnega nasilja..."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?