Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Tudi sveta maša za stanovalce domov za starejše iz občine Sv. Jurij ob Ščavnici

StarejšiNa Stari Gori je potekalo zanimivo in prisrčno srečanje občanov občine Sv. Jurij ob Ščavnici, ki bivajo v Domu starejših v Gornji Radgoni in Domu Lukavci in ga je ob pomoči Občinske organizacije RK in Društva podeželskih žena občine Sv. Jurij ob Ščavnici, pripravila domača občina. Drugo srečanje se je pričelo z obiskom sv. maše v cerkvi Sv. Duha na Stari Gori, ki jo je daroval duhovni pomočnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici, Mirko Rakovec. Pred pričetkom maše je stanovalce in njihove spremljevalce pozdravil župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Miroslav Petrovič, ki je povedal, kako je namen srečanja, da jih vsako leto vsaj enkrat povabijo v občino, od koder jih je pot zanesla v domove za starejše.

Župan sprejel občane, ki živijo v domovih

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?

 

Dežman in Kostrevc ogorčena nad odžaganimi vejami in polomljeno ograjo, ki označuje množično grobišče žrtev povojnih pobojev...

Vandali na PohorjuV minulih dnevih se je v pohorskih gozdovih, sicer na zasebnem zemljišču, pripetil vandalizem ali pa malomarnost. Nekdo je namreč na vrhu Areha na Pohorju, poškodoval označena množična grobišča žrtev povojnih pobojev, kjer naj bi se nahajalo 3000 do 6000 trupel. Očitno je med posekom dreves po sredi enega od grobov padlo deblo in povsem zlomilo njegovo leseno ograjo, ki jo je postavila država, potem ko je bilo prikrito grobišče potrjeno s sondiranjem.

Kot nam je povedal dr. Jože Dežman, predsednik Komisije Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč, je tudi sicer po omenjenih gozdnih delih ostalo ogromno odžaganih vej, ki razmetane ležijo po celotnem zasebnem zemljišču, tudi po drugih z ograjami in lesenimi križi označenih grobiščih, ki jih je na ožji lokaciji kakih šest.
„Gre za kaznivo dejanje in pričakujemo, da bodo državni organi v skladu s svojimi pristojnostmi odkrili storilce in odpravili škodo. Podoben odnos do morišč in grobišč na Arehu že dolga leta kažejo tudi organi Planinskega društva Ruše, ki so lastnik dela območja, na katerem so potrjena morišča in grobišča. Pred leti je predsednik društva, zadnji komunistični voditelj Maribora, do neskončnosti zavlačeval, da bi nam dali soglasje za sondiranje in nam zagotavljal, da tam grobišč ni. Zdaj, ko so grobišča potrjena in ko želijo svojci žrtev ter državljanska pobuda pod vodstvom Martina Kostrevca postaviti manjšo kapelico, pa ne dajo soglasja za ta spominski objekt", poudarja dr. Dežman, ki dodaja, da zdaj „na žrtve povojnih pobojev, političnih zapornikov in jetnikov iz taborišč z območja sedanjega Kidričevega in Tezna, ki jih je med cerkvijo sv. Areha in vrhom Sedovca v več grobiščih po ocenah od tri do šest tisoč, opominja le križ, ki že trohni".
V Planinskem društvu Ruše, ki je lastnik zemljišča, kjer bi radi postavili kapelico, pojasnjujejo da soglasja ne morejo dati, ker se ne ve, kdo bi kapelo financiral in pozneje vzdrževal. Omenjeni Martin Kostrevc, ki se z odkrivanjem in urejanjem množičnih grobišč na Pohorju ukvarja že več desetletij pa pravi, da gozdarji poznajo način podiranja in lahko usmerijo padajočo smreko v smer, kjer ne bo ničesar poškodovala. „Da je deblo padlo točno po sredini groba, bi lahko kdo napravil tudi iz hudobije ali pa iz popolne nevednosti. Ne glede na to, ali je posredi vandalizem ali malomarnost, si tako neetičnega odnosa do umrlih ne bi smeli privoščiti, v vsakem primeru pa bo moral tisti, ki je škodo povzročil, grobove povrniti v prvotno stanje, korektno pa bi bilo, da bi zemljišče tudi počistil", je prepričan Kostrevc, ki dodaja, da je lastnik zemlje doma v Nemčiji, komu je naročil posek, pa ne ve, a po njegovem sploh ni pomembno, kdo je podiral drevesa. „Radi bi le opozorili ljudi, da so tukaj grobovi in da se morajo do žrtev, pokopanih v njih, in svojcev dostojno obnašati". Drevesa, ki se lahko odstranijo je sicer označil Jernej Dornik, revirni gozdar iz Zavoda za gozdove, ki pa tudi ne ve, kdo jih je podiral. Povedal je le, da pa se pri poseku lahko zgodi kakšna neljuba poškodba, vendar jo mora izvajalec praviloma popraviti.
Dr. Jože Dežman je dodal samo, da se z malo dobre volje in z državljanskim pogumom „odstranjujejo posledice ideološkega nasilja, kar je dokazal gospod Matevž Skamena, ki je sam očistil kapelico v Kamniški Bistrici, katero so na večer državnega praznika neznanci oskrunili. Tudi ta je bila posvečena žrtvam revolucionarnega nasilja..."

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Vandalizem ali malomarnost na grobiščih na Arehu?