Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Spet lažno zbiranje denarja v imenu Zveze Sonček

 

Neznanec izkorišča invalidne ljudi za goljufijo in polnjenje lastnega žepa

Zagorje ob Savi – Potem ko so v preteklosti bili deležni podobnih goljufij v Pomurju, Mariboru, Ljubljani..., se je sedaj ponovilo tudi v Zasavju, in sicer da neznanci zlorabijo ime invalidske organizacije Zveze Sonček. Neznana oseba naj bi namreč tam v imenu Zveze Sonček več dni zbirala denarna sredstva, in sicer tako, da hodi od vrat do vrat in brez lastne identifikacije v imenu Zveze Sonček prosi za sredstva, ki potem očitno končajo v njenem žepu.

Zveza Sonček je namreč prejela obvestilo, da je v petek 29. in soboto 30. januarja 2016 neznani moški na območju Zasavja zbiral po stanovanjih in stanovanjskih hišah prostovoljne prispevke domnevno za neko družino Marolt iz Zagorja, ki naj bi potrebovala finančna sredstva za nakup invalidskega vozička za družinskega člana. Neznanec naj bi prostovoljne prispevke zbiral v Izlakah, Kisovcu in Zagorju ob Savi.
„Po navedbah oseb, ki so bile zaprošene za prostovoljne prispevke gre za: Urejenega starejšega sivolasega moškega, starega več kot 60 let, ki na zelo prepričljiv način opisuje namen zbiranja finančnih sredstev in potrebe družine, kateri je domnevno namenjena pomoč. Moški nima nikakršnega pooblastila ali dovoljenja in se izgovarja, da to počne v okviru sosedske iniciative, kateri se je pridružil oziroma jo podpira tudi Sonček. Ker obstaja verjetnost, da bo neznani moški nadaljeval z lažnim zbiranjem gotovinskih prostovoljnih prispevkov od občanov v našem imenu, javnost obveščamo, da Zveza Sonček in društva Sonček nikoli ne zbirajo gotovinskih prostovoljnih prispevkov po hišah ali stanovanjih. Kdorkoli v imenu Zveze Sonček zbira prostovoljne prispevke to počne z goljufivimi nameni, zato vse občane prosimo, da tako početje prijavijo na najbližjo policijsko postajo ali na telefonsko številko 113", pravi Iztok Suhadolnik, direktor Zveze Sonček.
Zveza Sonček je sicer neprofitna, nevladna in nepolitična nacionalna invalidska organizacija, ki deluje že od leta 1983. Nastala je z združitvijo Mariborskega in Gorenjskega društva za cerebralno paralizo. Kot prvotno starševska organizacija se je v dobrih 30 letih delovanja razvila v strokovno organizacijo, ki deluje na področju invalidskega varstva in izvaja storitve namenjene tako osebam z invalidnostjo, strokovni javnosti kot tudi staršem otrok s posebnimi potrebami in njihovim svojcem. Vanjo se združuje petnajst regijskih društev za cerebralno paralizo, Društvo za pomoč prezgodaj rojenim otrokom ter Sonček - Športno društvo cerebralne paralize. Zveza Sonček, ki je konec leta 2013 pridobila tudi status socialnega podjetja, se neposredno vključuje tudi v Mednarodno združenje za osebe s cerebralno paralizo ICPS in Evropsko združenje servisov za osebe z invalidnostjo EASPD. Od ustanovitve prvega centra v Ljubljani, v decembru 1990, so centri Sonček zasnovani kot centri z raznolikimi programi. Osrednja dejavnost centrov je program varstva, usposabljanja in zaposlovanja pod posebnimi pogoji. Centri nudijo tudi druge programe: program usposabljanja in zaposlovanja v podjetjih za zaposlovanje invalidov, izobraževalne, kulturne, družabne in druge programe, katerih cilj je druženje različnih uporabnikov ne glede na invalidnost ter odprtost v socialno okolje. Zato so tudi izvajalci teh programov različni. K programu centrov sodijo tudi Sončkova svetovalna služba in izposojevalnica knjig, videofilmov, dnevni prevozi s kombiji za zaposlene v centrih in prevozi. V centrih so tudi sedeži regijskih društev za cerebralno paralizo, prostor za dejavnosti pa večkrat uporabljajo tudi druga društva in organizacije.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Spet lažno zbiranje denarja v imenu Zveze Sonček