Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Izsiljevalski virusi spet napadajo...

( 1 Ocena ) 

Okužbe z izsiljevalskimi virusi sedaj celo preko storitev za oddaljen dostop

MKR-logoNa SI-CERTu, nacionalnem odzivnem centru za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij, opažajo močan porast števila okužb z izsiljevalskimi virusi, ki jih napadalci namestijo preko vdorov v odprto storitev za oddaljen dostop do namizja. Sedaj so tarča sistemi, ki imajo javno odprt dostop do katere od storitev, ki se uporabljajo za oddaljen nadzor in upravljanje s sistemom, npr. Remote Desktop (Oddaljeno namizje), Team Viewer in VNC. Napadi so usmerjeni predvsem na podjetja in organizacije, saj se storitve za oddaljeni dostop najpogosteje uporabljajo ravno v poslovnih okoljih, običajno za dostope do strežniške infrastrukture.

Napadalci gesla za dostop najpogosteje pridobijo preko napada s surovo silo s poskušanjem različnih kombinacij najpogostejših uporabniških imen in gesel, ali pa te podatke predhodno pridobijo preko okužb računalnikov, ki dostopajo do storitve za oddaljen dostop. Sezname sistemov z odprtimi vrati za oddaljen dostop s pripadajočimi uporabniškimi imeni in gesli napadalci lahko tudi kupijo oz. pridobijo na črnih trgih v Darkweb omrežju.
Po vdoru napadalci izklopijo varnostne mehanizme (antivirusni program, HIPS, požarni zid), nato pa na sistem običajno prenesejo zlonameren izvršljiv program (virus), ki zašifrira vse datoteke, do katerih ima dostop – lokalne datoteke ter datoteke na priklopljenih zunanjih in omrežnih pogonih. V nekaterih primerih pa so napadalci uporabniške datoteke prenesli na posebno particijo na disku, ki so jo zašifrirali z vgrajenim Windows orodjem Bitlocker. Po zašifriranju datotek napadalci na namizju pustijo obvestilo z navodili za odkup šifrirnega ključa v kripto valuti Bitcoin (BTC). Napadalci praviloma zahtevajo, da se jih kontaktira po elektronski pošti. Razpon odkupnine je običajno med 0,5 in 5 BTC (glede na trenutno vrednost BTC je to med 1.000 in 10.000 EUR).
Administratorjem, ki potrebujejo omogočeno storitev oddaljenega dostopa do sistemov, svetujejo naslednje ukrepe: Izklop storitve oddaljenega dostopa v času, ko se sladnja ne potrebuje; Zaščita dostopa preko tuneliranih šifrirnih povezav z ustrezno avtentikacijo, npr. VPN ali SSH; Omejitev dostopa do storitve zgolj na določene IP naslove (npr. s požarnim zidom); Omejitev dostopa zgolj na določene uporabnike; Uporaba kompleksnih gesel za vse uporabnike, ki imajo omogočen dostop; Uporaba večfaktorske avtentikacije; Spremembo privzetih omrežnih vrat storitve za oddaljen dostop. OPOZORILO: ta ukrep prepreči zgolj avtomatizirane poskuse napadov, ki storitev običajno iščejo na privzetih omrežnih vratih. Ne prepreči pa vseh drugih možnosti vdora. Ta ukrep naj bo zgolj začasen.
Če se kljub temu zgodi...V primeru uspešnega vdora in zašifriranja datotek uporabnikom svetujejo, da zlorabljen sistem izklopijo iz omrežja in na novo postavijo (ponovno namestijo operacijski sistem), datoteke pa restavrirajo iz varnostne kopije. Če te ni na voljo se uporabniki lahko po pomoč glede možnosti povrnitve datotek brez plačila odkupnine obrnejo na SI-CERT. Plačilo odkupnine močno odsvetujejo. Če se uporabniki vseeno odločijo za to možnost, se z napadalcem lahko poskusijo dogovoriti za nižjo odkupnino, pred plačilom pa naj od napadalca zahtevajo, da testno odšifrira nekaj datotek.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Črna kronika Izsiljevalski virusi spet napadajo...