V prekmurski vasi Kupšinci se ne bojijo za prihodnost kraja, saj imajo veliko otrok

Miklavž v KupšincihKupšinci so gotovo ena lepših in naprednejših vasi v murskosoboški mestni občini, kjer skoraj štiristo krajanov živi v sožitju in brez kakršnihkoli zapletov. Skupaj z društvi, kot so gasilsko in športno, Krajevna skupnost Kupšinci skrbi za družabno in društveno življenje v vasi, vzporedno z regionalno cesto Murska Sobota – Gederovci. V ospredju dogajanja v kraju, kjer se običajno zberejo vsi krajani ne gleda na njihovo starost, je med drugim obisk sv. Miklavža, ki še posebej razveseli otroke. Teh je, v primerjavi z nekaterimi demografsko ogroženimi prekmurskimi kraji, v Kupšincih kar veliko, kar je potrdil tudi tokratni obisk dobrotnika sv. Miklavža in hudobneža parklja. V domačem vaško-gasilskem domu se je v spremstvu staršev, dedkov, babic ali koga drugega, zbralo 44 pridnih malčkov, ki jih je sv. Miklavž obdaril. In ker so mu obljubili, da bodo še naprej pridni, jim je bradati možakar obljubil, da se srečajo spet čez leto dni. Zanimivo, tokrat starši za lepa darila svojim malčkom niso morali posegati v lastni žep, saj je za darila in pogostitev poskrbela KS Kupšinci.

Pridni otroci so z veseljem počakali sv. Miklavža

Na 23. martinovanju v Gornji Radgoni veliko navdušenih vinoljubov, veseljakov in drugih gostov

Martinovanje 2017Ne glede na to, da v vinskih kleteh oz. v sodnih že nekaj časa vre, ko se sladki mošt nekoliko hitreje kot običajno spreminja, ali se je spremenil v vino, se to »uradno« dogaja šele v »Martinovem tednu«, ko po številnih, zlasti vinorodnih mestih in krajih pripravljajo tradicionalne »Martinove prireditve«. In ena takšnih, pravzaprav ena večjih na severovzhodu države, je znova bila v Gornji Radgoni, ki sodi med pomembnejša slovenska vinogradniško - vinarska območja, in kjer so ob Sv. Martinu, dnevu ko se je mošt tudi "uradno" spremenil v vino, ponovno pripravili enkratno (23. po vrsti) martinovanje, ki je v lepem in sončnem vremenu pritegnilo veliko veseljakov, vinoljubov in sploh gostov od blizu in daleč, največ seveda iz Pomurja ter Slovenskih goric in sosednje Avstrije..., kar nekaj pa jih je iz drugih delov države prispelo tudi z avtobusi.

In mošt se je (uradno) spremenil v vino

Pred soboško Diano se vedno nekaj dogaja, saj so po bogračiadi sedaj pripravili 8. festival bujte repe - tokrat je nastopilo 15 ekip, zmagala pa je ekipa Mestnih četrti Murska Sobota

Bujta repaNa Slovenski ulici, pred hotelom Diana v Murski Soboti je konec tedna potekal 8. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju je tokrat sodelovalo nekoliko manj (15) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank in posameznikov, saj bodo kmalu predsedniške volitve. Festival bujte repe je ena večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju. Strokovna komisija, katere predsednica je bila Zdenka Tompa, člana pa še dva vrhunska kuharska strokovnjaka, Janez Gjergjek in Branko Časar, je budno spremljala ves potek kuhanja, na koncu je ocenila tudi okus in vonj jedi.

Dišalo je po Prekmurski dobroti - bujti repi

Malčki med starostniki

DSO medgeneracijsko sodelovanjeDnevi ob izteku letošnjega poletja in pričetku jeseni so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona minili v prijetnem vzdušju medgeneracijskega sodelovanja. Tako so se stanovalci DSO Gornja Radgona, z veseljem odzvali povabilu bližnjega Vrtca Manka Golarja, in se tako tudi letos udeležili njihove tradicionalne trgatve. Skupaj z otroci so polnili vedra in püte, iz preše pa je tekel sladki sok, s katerim so si ob druženju postregli. Ob zaključku so jih zaposleni in otroci vrtca pogostili še z domačim pecivom in namazanimi kruhki. Lepo je bilo in starostniki za drugo leto držijo ponovno pesti za dobro letino in čim manj toče.

Prijetno in poučno medgeneracijsko sodelovanje

Poleg koncerta tamburašev, še odprtje likovne razstave

DSO tamburašiV Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, pogosto, zlasti ob raznih priložnostih organizirajo pestre kulturne in družabne prireditve, ki so namenjene tako stanovalcem doma kakor tudi zunanjim obiskovalcem. Tako je, med drugim, številna publika, v polni dvorani DSO prisluhnila skladbam Tamburaške skupine KD Peter Dajnko iz Črešnjevcev. Poseben aplavz so si prislužili tudi zato, ker so bili pripravljeni nastopiti namesto skupine, ki je bila prvotno planirana, a je žal svoj nastop v zadnjem trenutku odpovedala.

Tamburice, slike, harmonika...v domu starejših

Nekateri se niso videli že desetletja!

Obletnica OŠ StogovciV tem jesenskem času, ko predvsem kmetovalci in ljubiteljski pridelovalci, s polj in vrtov, iz sadovnjakov in vinogradov, pospravljajo darove narave, se vrstijo tudi takšna in drugačna srečanja nekdanjih sošolcev. In tako se spet posebej potrjuje, da se šele ko se nam življenje prevesi v drugo polovico stoletja, torej ko smo že v »objemu« Abrahama, še posebej zavemo, kako pomembno je ohranjanje in poglabljanje prijateljstva iz mladosti. In to so potrdili tudi večinoma že babice in dedki iz Apaške doline, ki so natanko pred pol stoletja skupaj zapustili šolske klopi osemletke v Stogovcih. Obžalovali so sicer, da v omenjenem šolskem okolišu na zahodni strani Apaške doline ni več veliko otrok in je njihova nekdanja šola, sedaj podružnična šola v okviru OŠ Apače.

Po pol stoletja so se srečali šolarji, ki so osemletko končali na OŠ Stogovci

Tudi druženje je terapija za invalide

Invalidi GRPo podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu dobrih 600 milijonov invalidov, v EU jih je 65 milijonov, v Sloveniji pa približno devet odstotkov populacije predstavljajo invalidi, saj je v naši državi registriranih skoraj 170 tisoč invalidov. In slednjim je poleg ustrezne zaposlitve ter rehabilitacije, potrebno priskrbeti tudi mnoge druge aktivnosti. Zato sta med najpomembnejšimi aktivnostmi, ki jih izvajajo invalidska društva, med katera sodi tudi Medobčinsko društvo invalidov (MDI) Gornja Radgona (predsednica: Alenka Husar), kjer je v treh aktivih: Gornja Radgona (Hedvika Weingerl), Kapela (Štefka Pučko) in Apače (Irena Primožič), včlanjenih 550 zlasti delovnih invalidov z območja občin Apače, Gornja Radgona, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici, ekskurzije, druženja in družabna srečanja ob različnih priložnosti.

Radgonski invalidi so se srečali na Turistični kmetiji Benko

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ultramaratonec Hilarij prekolesaril Pomurje

 

Ambasador zelenega povezovanja si je zadal prekolesariti vse slovenske občine in jim izročiti zeleno sporočilo v obliki lipovega lista

HilarijZ željo, da bi opozoril na pomen ohranjanja planeta Zemlja, naš znani ultramaratonski kolesar Radovan Skubic Hilarij izvaja nov veliki podvig. Tako je človek, ki je že večkrat izpeljal različne športne in ekstremne projekte z dobrodelnim prizvokom, v teh vročih poletnih dneh, obiskal pomurske občine, njihove župane in občane. Tokrat želi s projektom, ki ga je poimenoval »Iz srca Slovenije v vse slovenske občine« povezati celo državo ter simbolično utrditi povezanost ljudi in njihovo spoštovanje do naravnih danosti domovine ter človeških vrednot, ki so temelj vsake zdrave in napredne družbe. Pot s kolesom pod geslom "211 lipovih listov za zeleno Slovenijo" je začel lani avgusta v Geometričnem središču Slovenije v Vačah pri Litiji. Ker je vmes (med kolesarjenjem pri Cerknem) doživel prometno nesrečo je projekt prekinil in ga nadaljeval letos konec julija, končal pa naj bi ga 3. avgusta.

Hilarija in njegovo ekipo je v Pomurju sprejelo 27 županov ali podžupanov ter njihovih sodelavcev. Vsem je predal lipov list, katerega sta skupaj prilepila na zemljevid Slovenije. Tako je bilo tudi v Apačah, kjer je gostitelj ekstremnemu kolesarju v roko segel župan Franc Pižmoht, skupaj pa sta na slovenski zemljevid nalepila "apaški"lipov list.

KDO JE RADOVAN SKUBIC – HILARIJ?

Rodil se je 28.5.1953 v Mali Kostrevnici pri Litiji. Odraščal je, kot sam pravi v gozdu, ki ga je od malega imel najraje, kot tudi njegova mama, ki je bila najbolj vesela, če je bila v gozdu. Prav s tem se je začela njegova ljubezen do narave, do gozda in vsega s tem povezanega, torej do celega planeta Zemlja. Zato so številni njegovi projekti še posebej namenjeni našemu planetu. Od osnovne šole s ukvarja s planinstvom, je gorski vodnik pri PZS, ter je vseskozi v stiku z naravo. V zadnjih letih, ko se je preselil v Dravograd, rad prihaja na Pohorje. Pot ga je pravzaprav vodila po vsej Sloveniji. Po rojstni Kostrevnici, je njegov dom nekako v Zagorju ob Savi, je pa zaradi selitve firme kjer je zaposlen živel tudi v Kopru, potem na Koroškem, veliko poletnega časa prebije na planinah po BiH ter Črni Gori, kjer dela kot vodnik planincev iz Slovenije. Čeprav živi v Dravogradu je Ribniško Pohorje njegov drugi dom. Koroška in Pohorje sta mu bolj pri srcu kot morje, le nekoliko težje je po zimi, ko ni možnosti za trenige.

Letno prekolesari najmanj 12.000 kilometrov, v letih ko ima posebne projekte pa tudi več deset tisoč. Tako je pred leti, za priprave in vožnjo do Pekinga prekolesaril kar 32.000 kilometrov, včasih pa še več. Tudi ko je tekel je letno pretekel osem do devet tisoč kilometrov, velika ljubezen pa mu je seveda pohodništvo, saj je med drugim premagal številnie srednje in visokogorske vzpone. Ko bo nehal aktivno kolesariti bo spet nekoliko več hodil v gore. Izmed svojih projetkov, poleg Kitajske in "90 dni osveščanja ljudi o stanju našega planeta", ter še mnogih drugih, Hilarij še posebej poudarja tek po slovenski transverzali, od Maribora do Anakarana, čez vse slovenke gore, reke in doline. Velikokrat je obtekel tudi slovenske meje. Tukaj je tek iz Kuma do Mont Blanca, pa “Drnovškova pošta” po vseh republikah nekdanje SFRJ, potem do Olimpa, kjer je obeležil svojega Abrahama. Pred petimi leti se je odpravil v Peking na olimpijske igre, ko je v 46 dnevih s kolesom prevozil kar 10.800 kilometrov. Pretekel je številne slovenske planinske poti, tekel je s slovensko zastavo do Bruslja ob sprejetju Slovenije v EU, tek iz rudnika Trbovlje na Triglav ipd. Posebej pa se je veselil projekta, ko je v treh poletnih mesecih leta 2010 prekolesaril skoraj vso jugovzhodno Slovenijo..., sam Skubic pa pogosto poudarja: Zemlja je močno načeta in pred tem ne smemo zatikati oči.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Ultramaratonec Hilarij prekolesaril Pomurje