Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge

 

Na Jeruzalemu umestili Društvo vitezov jeruzalemskega templja

OSMTHV osrčju Ljutomersko – Ormoških vinorodnih goric je konec minulega tedna bilo še posebej veselo in slovesno. Na Jeruzalemu, natanko v dvorcu Jeruzalem, je namreč, s slavnostnim odkritjem plošče potekala svečana umestitev Društva vitezov jeruzalemskega templja (DVJT). Na prireditvi, katero so organizirali, v sodelovanju z LTO Prlekija Ljutomer, Občino Ljutomer, Dvorcem Jeruzalem, domačimi vinarji, tamburaši, Prleškimi babicami..., smo slišali tudi nekaj govorcev. Tako je nekaj o samem Jeruzalemu in o viteškem redu povedal direktor LTO Prlekija Ljutomer, Andrej Vršič, kot slavnostna govornica je vse zbrane nagovorila županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, ob tem je Dare Jarc iz DVJT Slovenije, več povedal o sami organizaciji Ordo Supremus Militaris Templi Hierosolymitani (OSMTH), kar je bil uvod v odkritje table na pročelju dvorca, s čimer je sedež društva bil uradno umeščen v Dvorec Jeruzalem. V kulturnem programu so nastopili folkloristi in tamburaši, za pogostitev pa so poskrbeli vinarji in Klub prleških babic.

Danes namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge

Ordo Supremus Militaris Templi Hierosolymitani (OSMTH) je nevladna organizacija Združenih narodov, registrirana v Ženevi. Današnji red Templjarjev OSMTH je posveten (necerkven) viteški red, ki v svoje vrste sprejema moške (Viteze) in ženske (Dame), ki pokažejo velika etična in moralna načela ter željo po nadaljevanju tradicije srednjeveških vitezov jeruzalemskega templja - vitezov Templjarjev. OSMTH je krščanska ekumenska organizacija, katero je ob podpori Napoleona leta 1804 osnoval francoski fizik Fabré-Palaprat. Red je leta 1853 uradno priznal Napoleon III in deluje na področju osnovnih tradicijah srednjeveškega reda Templjarjev. Red OSMTH obuja ter nadaljuje delo in duh viteštva srednjeveškega reda Templjarjev vendar neposredno ne izvira iz srednjeveškega reda Templjarjev, ki ga je leta 1118 ustanovil francoski plemič Hugues de Payens, ter leta 1312 ukinil Papež Klemen V.

Red OSMTH - Knights Templar lnternational danes dela za svet, v katerem je konstruktivni dialog med veroizpovedmi, kakor tudi med verujočimi posamezniki in narodi, izpeljan v miru, z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem; so posvečeni kraji kristjanov, in ostalih verskih skupnosti, spoštovani, zaščiteni, in jih romarji lahko varno obiskujejo; se prizna in ceni predanost, velikodušnost in poštenost vseh akterjev človekoljubne pomoči, ki naj svoja dela opravljajo etično; človekoljubje, uslužnost, predanost in poštenost povzemajo temeljna in najvišja načela viteštva in osebnih življenjskih pravil ter se širijo v družbo; je prispevek Templjarjev, srednjeveških in modernih, zlasti na področjih naravoslovja, gradnje, transporta, obrti, zdravstva, financ, diplomacije in človekoljubja, etičnosti dobro raziskan in v javnosti splošno razumljiv in cenjen.
OSMTH - Knights Templar tnternational si prizadeva postati moderna organizacija, ki bi se lahko razvila iz srednjeveškega Reda, če bi ne bil njegov zgodovinski razvoj prekinjen. Kakor tudi drugi redovi, ki temeljijo na križarski tradiciji, so se tudi oni že pred časom preusmerili z vojaških na humanitarne, kulturne in mirovne naloge, in v svojih članih vidijo osebe, ki spoštujejo etične vrednote. Današnji Templjarji si s kolektivnim delom in vzgledom posameznika prizadevajo, da bi v današnjem modernem svetu veljali viteški ideali in etična pravila življenja, navdihnjena z zapuščino Svetega Bernarda iz Clairvauxa, duhovnega očeta srednjeveškega Reda. Sicer pa, po prireditvi na Jeruzalemu, so prisotni imeli priložnost videti še 900 let star ritual dviga postulanta v Templjarskega Viteza v Viteški kleti Dvorca Jeruzalem. Dodajmo, da so na Jeruzalemu, nekako glavni vitezi in dame bili: Vida Štefanec, Robert Horvat, Karmen Kupljen, Dare Jarc, Klavdija Sluga, Charles Benedejčič, Jani J. Belcl...

Tudi OSMTH pomaga Erazmu Avelamu Mundi

Ker pa je namen organizacije pomagati pomoči potrebnim so med samim ritualom na Jeruzalemu zbirali tudi sredstva, ki so jih namenili v dobrodelne namene, in sicer za Erazma Avelama Mundo. To je fant z neverjetno voljo. Devet mesecev nazaj je ob rojstvu utrpel pomanjkanje kisika. Kot posledica tega so se mu začeli pojavljati epileptični napadi, njegov razvoj pa je mnogo počasnejši od razvoja njegovih vrstnikov. Uradna medicina ga je že dolgo nazaj odpisala, on pa je pokazal svojo moč in preživel. Otroku s takim stanjem se da z zgodnjo obravnavo ogromno pomagati, žal pa s strani države dobijo premalo pomoči. Fantova starša poudarjata, da država prispeva za dve fizioterapiji tedensko kar pa je veliko premalo, da bi takega otroka rešilo cerebralne paralize višjih stopenj. „Veliko je že uveljavljenih metod, ki lahko takemu otroku pomagajo a žal pri nad niso priznane kot del uradne medicine in je potrebno za te terapije plačati iz lastnega žepa. Nekaj izmed njih smo jih že obiskali, pokazale pa so tudi neverjeten učinek, izpostavil bi terapije z aparatom denas, kraniosakralno terapijo in pa zdravljenje z aminokislinami. Seveda je zelo pomembna tudi fizioterapija ampak je potrebno za več obiskov tedensko iskati privatne terapevte. S Špelo sva imela nek sklad denarja, ki so ga prispevali družinski člani, katerega sva namenila izključno za Erazmove terapije, tega denarja pa je žal sčasoma zmanjkalo. Zato sva se obrnila na širšo javnost z namenom, da pri ljudeh ozavestiva ta problem v zdravstvu in da zbereva nekaj denarja za Erazmove terapije. S Špelo nad Erazmom nisva nikdar obupala in tega ne misliva storiti niti zdaj, niti v prihodnje", dodaja Erazmov oče Blaž Munda.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge