Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge

 

Na Jeruzalemu umestili Društvo vitezov jeruzalemskega templja

OSMTHV osrčju Ljutomersko – Ormoških vinorodnih goric je konec minulega tedna bilo še posebej veselo in slovesno. Na Jeruzalemu, natanko v dvorcu Jeruzalem, je namreč, s slavnostnim odkritjem plošče potekala svečana umestitev Društva vitezov jeruzalemskega templja (DVJT). Na prireditvi, katero so organizirali, v sodelovanju z LTO Prlekija Ljutomer, Občino Ljutomer, Dvorcem Jeruzalem, domačimi vinarji, tamburaši, Prleškimi babicami..., smo slišali tudi nekaj govorcev. Tako je nekaj o samem Jeruzalemu in o viteškem redu povedal direktor LTO Prlekija Ljutomer, Andrej Vršič, kot slavnostna govornica je vse zbrane nagovorila županja Občine Ljutomer, mag. Olga Karba, ob tem je Dare Jarc iz DVJT Slovenije, več povedal o sami organizaciji Ordo Supremus Militaris Templi Hierosolymitani (OSMTH), kar je bil uvod v odkritje table na pročelju dvorca, s čimer je sedež društva bil uradno umeščen v Dvorec Jeruzalem. V kulturnem programu so nastopili folkloristi in tamburaši, za pogostitev pa so poskrbeli vinarji in Klub prleških babic.

Danes namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge

Ordo Supremus Militaris Templi Hierosolymitani (OSMTH) je nevladna organizacija Združenih narodov, registrirana v Ženevi. Današnji red Templjarjev OSMTH je posveten (necerkven) viteški red, ki v svoje vrste sprejema moške (Viteze) in ženske (Dame), ki pokažejo velika etična in moralna načela ter željo po nadaljevanju tradicije srednjeveških vitezov jeruzalemskega templja - vitezov Templjarjev. OSMTH je krščanska ekumenska organizacija, katero je ob podpori Napoleona leta 1804 osnoval francoski fizik Fabré-Palaprat. Red je leta 1853 uradno priznal Napoleon III in deluje na področju osnovnih tradicijah srednjeveškega reda Templjarjev. Red OSMTH obuja ter nadaljuje delo in duh viteštva srednjeveškega reda Templjarjev vendar neposredno ne izvira iz srednjeveškega reda Templjarjev, ki ga je leta 1118 ustanovil francoski plemič Hugues de Payens, ter leta 1312 ukinil Papež Klemen V.

Red OSMTH - Knights Templar lnternational danes dela za svet, v katerem je konstruktivni dialog med veroizpovedmi, kakor tudi med verujočimi posamezniki in narodi, izpeljan v miru, z medsebojnim spoštovanjem in razumevanjem; so posvečeni kraji kristjanov, in ostalih verskih skupnosti, spoštovani, zaščiteni, in jih romarji lahko varno obiskujejo; se prizna in ceni predanost, velikodušnost in poštenost vseh akterjev človekoljubne pomoči, ki naj svoja dela opravljajo etično; človekoljubje, uslužnost, predanost in poštenost povzemajo temeljna in najvišja načela viteštva in osebnih življenjskih pravil ter se širijo v družbo; je prispevek Templjarjev, srednjeveških in modernih, zlasti na področjih naravoslovja, gradnje, transporta, obrti, zdravstva, financ, diplomacije in človekoljubja, etičnosti dobro raziskan in v javnosti splošno razumljiv in cenjen.
OSMTH - Knights Templar tnternational si prizadeva postati moderna organizacija, ki bi se lahko razvila iz srednjeveškega Reda, če bi ne bil njegov zgodovinski razvoj prekinjen. Kakor tudi drugi redovi, ki temeljijo na križarski tradiciji, so se tudi oni že pred časom preusmerili z vojaških na humanitarne, kulturne in mirovne naloge, in v svojih članih vidijo osebe, ki spoštujejo etične vrednote. Današnji Templjarji si s kolektivnim delom in vzgledom posameznika prizadevajo, da bi v današnjem modernem svetu veljali viteški ideali in etična pravila življenja, navdihnjena z zapuščino Svetega Bernarda iz Clairvauxa, duhovnega očeta srednjeveškega Reda. Sicer pa, po prireditvi na Jeruzalemu, so prisotni imeli priložnost videti še 900 let star ritual dviga postulanta v Templjarskega Viteza v Viteški kleti Dvorca Jeruzalem. Dodajmo, da so na Jeruzalemu, nekako glavni vitezi in dame bili: Vida Štefanec, Robert Horvat, Karmen Kupljen, Dare Jarc, Klavdija Sluga, Charles Benedejčič, Jani J. Belcl...

Tudi OSMTH pomaga Erazmu Avelamu Mundi

Ker pa je namen organizacije pomagati pomoči potrebnim so med samim ritualom na Jeruzalemu zbirali tudi sredstva, ki so jih namenili v dobrodelne namene, in sicer za Erazma Avelama Mundo. To je fant z neverjetno voljo. Devet mesecev nazaj je ob rojstvu utrpel pomanjkanje kisika. Kot posledica tega so se mu začeli pojavljati epileptični napadi, njegov razvoj pa je mnogo počasnejši od razvoja njegovih vrstnikov. Uradna medicina ga je že dolgo nazaj odpisala, on pa je pokazal svojo moč in preživel. Otroku s takim stanjem se da z zgodnjo obravnavo ogromno pomagati, žal pa s strani države dobijo premalo pomoči. Fantova starša poudarjata, da država prispeva za dve fizioterapiji tedensko kar pa je veliko premalo, da bi takega otroka rešilo cerebralne paralize višjih stopenj. „Veliko je že uveljavljenih metod, ki lahko takemu otroku pomagajo a žal pri nad niso priznane kot del uradne medicine in je potrebno za te terapije plačati iz lastnega žepa. Nekaj izmed njih smo jih že obiskali, pokazale pa so tudi neverjeten učinek, izpostavil bi terapije z aparatom denas, kraniosakralno terapijo in pa zdravljenje z aminokislinami. Seveda je zelo pomembna tudi fizioterapija ampak je potrebno za več obiskov tedensko iskati privatne terapevte. S Špelo sva imela nek sklad denarja, ki so ga prispevali družinski člani, katerega sva namenila izključno za Erazmove terapije, tega denarja pa je žal sčasoma zmanjkalo. Zato sva se obrnila na širšo javnost z namenom, da pri ljudeh ozavestiva ta problem v zdravstvu in da zbereva nekaj denarja za Erazmove terapije. S Špelo nad Erazmom nisva nikdar obupala in tega ne misliva storiti niti zdaj, niti v prihodnje", dodaja Erazmov oče Blaž Munda.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Namesto vojaških - humanitarne, kulturne in mirovne naloge