Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mala navihanka Kaja nujno potrebuje dvigalo

 

Na OŠ Stročja vas najprej zbirajo zamaške za pomoč učenki Kaji, pozneje pa še druge aktivnosti zbiranja sredstev za prepotrebno dvigalo

KajaEna večjih prleških vasi, Stročja vas, dober streljaj iz Ljutomera, šteje okoli 500 duš, tamkajšnjo osnovno šolo pa obiskuje 183 otrok. In med njimi je tudi Kaja Novak Pongračič, ki obiskuje 4. razred, katerega razrednik je Boris Smodiš. Kaja je vedoželjna, simpatična, vedno nasmejana in navihana deklica, ki pa za prehod v višje nadstropje šole potrebuje dvigalo.

Boleha namreč s cerebralno paralizo in je zato priklenjena na invalidski voziček. Že v 5. razredu, posebej pa v šestem, ko bo prišla v zadnjo triado, tudi Kaji pripadajo enaki pogoji kot drugim sošolcem, in namesto pritličja bo večino časa prebila v učilnicah in kabinetih v višjem nadstropju. Na šoli zato ne sedijo prekrižanih rok in so že začeli iskati možnost za izgradnjo dvigala, ob tem pa že zbirajo tudi sredstva, saj se zavedajo, da ustanoviteljica šole, občina Ljutomer, ne bo prispevala celotnega zneska, ki gotovo ne bo majhen.
„V življenju premalo cenimo majhne stvari, majhne pozornosti. V poplavi vseh mogočih velikih reči pogosto spregledamo kaj majhnega. Majhne stvari lahko veliko pomagajo. Takšna gesta ima pogosto več učinkov. Na OŠ Stročja vas smo se zato odločili, da začnemo zbirati zamaške, ki bodo pomagali Kaji. Zamašek je res majhen, vendar lahko veliko pomaga. Poleg finančnega učinka ima tako zbiranje tudi ekološko noto. Do sedaj smo zamaške že zbirali in pomagali drugim, tokrat pa sami potrebujemo pomoč. Učenka Kaja Novak Pongračič, ki obiskuje 4. razred, je vedoželjna, simpatična in navihana deklica, ki pa za prehod v višje nadstropje šole potrebuje dvigalo. Kaja je namreč vezana na invalidski voziček. Z željo, da bo Kaja kar najbolj samostojna, ji želimo omogočiti nemoteno premikanje po šoli, zato se obračamo na vse, ki lahko in želijo pomagati", pravi ravnateljica šole Mateja Leskovar Polanič, ki v imenu šole vabi vse, da zbirajo zamaške od sokov, vode, mleka, tekočih jogurtov, čokoladnih namazov, šamponov, gelov za tuširanje, lakov za lase, deodorantov, tekočih pralnih praškov in čistil, mehčalcev, zdravil oz. vse tiste, ki imajo oznako PP ali PE – torej znak za reciklažo.
In zakaj? Preprosto: zbrane zamaške bo odkupilo podjetje MPI-Reciklaža s Črne na Koroškem, denar od zamaškov pa bo šola porabila za nabavo dvigala oz. pripomočka za Kajo za prehajanje med nadstropji. Tona zamaškov stane 300 EUR. Vsak zamašek bo pomagal Kaji priti do dvigala, v naravi pa bo en odpadek manj. Zamaške bodo na šoli zbirali celo šolsko leto 2015/16. Poskrbeli bodo tudi za prevoz zbranih zamaškov do šole oz. skladišča pri Kajinem razredniku Borisu Smodišu na Moti pri Ljutomeru. O zbrani količini zamaškov lahko tudi pokličete na tel. štev. 031 667 542 (Mateja), in v Gornji Radgoni, kjer prav tako poteka zbiranje za Kajo: 031 417 930 (Nada). Ravnateljica, ki zagotavlja, da Kaja nikakor ne sme biti diskriminirana zaradi arhitektnostih ovir, in da ji mora biti omogočeno gibanje po vsej šoli, kot za druge otroke, je tudi dodala, da trenutno razmišljajo o dveh različnih variantah za rešitev problema (dvigalo pri stopnicah, ali ploščad pri športni dvorani), brez večjih posegov v celotno stavbo. Poleg zbiranja zamaškov, pa bodo v prihodnje izvajali še druge aktivnosti s katerimi bodo skušali zbrati sredstva za pomoč Kaji. Za to bodo že po prvem odvozu zamaškov na Koroško in prvem plačilu, pri Območnem združenju RK Ljutomer, odprli posebni račun na katerem bodo transparentno zbirali sredstva.
Akcije se veseli tudi Kaja, ki je z gibalnimi ovirami, rojena 20. januarja 2005, sicer edinka partnerjev, 32 – letne Petre Pongračič in štiri leta starejšega Dušana Novaka iz Desnjaka z druge strani Ljutomera. Čeprav je močno hendikepirana je zadovoljna in vedno nasmejana, v pomoč pa ji je tudi spremljevalka Mojca Stajnko, ki ji vedno stoji ob strani. „Lepo je tukaj v šoli, kamor me pripeljeta starša ali stara starša. Dobro se počutim med 25 sošolci, vsi mi pomagajo tako, da lažje prenašam vse morebitne težave. Že sedaj se veselim, da bodo zgradili dvigalo in se bom lažje gibala tudi v višjem nadstropju, kamor me danes morajo odnesti po stopnicah, skupaj z vozičkom", nam pove, očitno že zelo zrela deklica, ki se sicer dobro uči in tukaj nima nobenih težav.
Njena mama Petra, ki je sicer zaposlena na Ozari v Murski Soboti, pove kako je Kaja rojena prehitro in s cerebralno paralizo. Skušajo je pozdraviti, a kljub terapijam, posebnega uspeha ni. Kljub temu domači ne obupajo in verjamejo, da bo nekoč boljše. Kajo so pred štirimi leti, namesto na OŠ Cezanjevci, vpisali na OŠ Stročja vas, ker bi v svojem šolskem okolišu bilo težje že od 1. razreda, saj otroci morajo takoj v višje nadstropje. „Tam ni bila primerna stavba in smo se morali takoj odločiti za OŠ Stročja vas", pravi Kajin oče Dušan Novak, ki je mimogrede zaposlen v podjetju Farmtech (prej Tehnostroj) v Ljutomeru.
„Kaja je pravi sonček in ji moramo pomagati. Odziv na našo akcijo je zelo velik, kajti že smo zbrali nad tono zamaškov, ki jih bodo že odpeljali in prišel bo prvi priliv na račun, ki ga bomo takrat odprli", je še povedala ravnateljica OŠ Stročja vas, Mateja Leskovar Polanič. Torej, vsi ki ste zmožni lahko tudi sami pomagate nasmejani Kaji, bodisi z zamaški, denarjem ali kako drugače...

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Mala navihanka Kaja nujno potrebuje dvigalo