Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanje za vse neimenovane dobrotnike

 

V občini Gornja Radgona podelili priznanja številnim prostovoljcem in društvom, ki prispeva k večjemu občutku varnosti

Prostovoljstvo GRKer je občina Gornja Radgona že tretje leto pridobila laskavi naslov »Prostovoljstvu prijazno mesto«, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, so letos prvič v mestu ob reki Muri pripravili posebno prireditev, kjer so, pod geslom "Prostovoljec je lahko vsak", podelili priznanja za prostovoljstvo tudi lokalnim posameznikom, društvom in organizacijam. Priznanja so prejeli gasilca Aleš Auguštin in Sašo Serec, ter policist (in gasilec) Ivan Kramberger v kategoriji naj prostovoljec do 30 let; Mira Klenar Muršec, Silva Vračko, Jože Ivajnšič, Milan Kolarič in Andrej Vreča v kategoriji prostovoljec nad 30 let; Društvo sožitje Gornja Radgona in Osnovna šola Gornja Radgona v kategoriji najprostovoljna organizacija ter Prostovoljni gasilski društvi Gornje Radgone in avstrijske Radgone, za naj prostovoljni dogodek v letu 2015. Posebno priznanje je župan občine Gornja Radgona v zahvalo za pomoč v begunskem centru Gornja Radgona podelil vsem društvom ter neimenovanim posameznikom. Priznanje bo viselo na častnem mestu na občini Gornja Radgona.

Na prireditvi, ki je potekala v avli in jedilnici OŠ Gornja Radgona, je program pripravil Javni sklad kulturnih dejavnosti Gornja Radgona (moderiranje: vodja sklada Simona Pirc Katalinič, glasbene točke vokal Sara Koler Urbanič, klavirska spremljava Valter Klemenčič op.p.), k dogodku pa so prostovoljno prispevali še podjetje Rosenbauer, proizvodnja in trgovina za gasilsko dejavnost d.o.o. in Radgonske gorice d.d., za zakusko in pijače je poskrbela Turistična kmetija Pri Alenki. Seveda so svoje prispevali tudi šolarji, ki so po šolskih stenah in oknih spisali kaj lahko sami storjio za prostovoljstvo. Po pozdravnem nagovoru gostitelja, ravnatelja OŠ Gornja Radgona, Dušana Zagorca, je prisotnim spregovoril tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je skupaj s predsednikom Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Občine Gornja Radgona Brankom Klunom, tudi podelil priznanja. Rojko se je spomnil prostovoljstva izpred skoraj sto let, torej Maistrovih borcev, potem rabote, mladinskih delovnih akcij..., nazadnje pa prostovoljnih prispevkov in prostovoljenga dela z migranti, katerih je lani v Gornji Radgoni bilo nad 50.000. Prav zato se je Rojko letos prvič odločil, da ob dnevu prostovoljstva podelijo priznanja. Pred tem pa so razpisali posebni natečaj, na katerega je prišlo veliko predlogov.
Biti prostovoljec pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresiran in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Prostovoljec je človek z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja. Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga po celem svetu obeležujemo v prvi polovici decembra, je namenjen vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki svojo moč in energijo namenijo za druge ter za pozitivne spremembe v skupnosti. Prostovoljstvo krepi imunski sistem in ščiti pred sebičnostjo in apatijo. Prostovoljci so nosilci optimizma, so ljudje, ki se na podlagi vrednot in človečnosti odzovejo na potrebe v družbi, so upanje, da imamo kot družba in človeštvo potencial za bolj pravičen razvoj sveta.
Brez prostovoljcev bi bilo življenje v Sloveniji bistveno osiromašeno. Vsakodnevno življenje ljudi, ki se spopadajo z velikimi stiskami, bi bilo še težje. Bilo bi bistveno manj kulturnih in športnih dogodkov. Pa vendar prostovoljstvo v družbi še vedno nima prave veljave in se prepogosto razume kot samoumevno. Nanj se spomnimo ob večjih humanitarnih krizah, ko so prostovoljci prvi, ki se aktivirajo na terenu....
V obrazložitvah za prejetje priznanje za naj prostovoljce so sicer zapisali:
Aleš Auguštin je aktivni član PGD Gornja Radgona - operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo ter pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Naziv si zasluži predvsem iz razloga, ker je ob vsakem času pripravljen pomagati sočloveku, je pošten, priden in marljiv, kljub redni zaposlitvi opravi letno veliko prostovoljnega dela; Saša Serec je aktiven član PGD Gornja Radgona in društva Sožitja Gornja Radgona. V gasilskem društvu je operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo in pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Kot gasilec z dušo in telesom zmeraj ponosno zastopa društvo ter se udeleži raznih vaj doma ter v okoliških gasilskih zvezah, aktivno pa je že sodeloval na številnih intervencijah; Kot mlad prostovoljec je Ivan Kramberger vstopil v KO Rdečega križa Negova, na širšem področju prostovoljnega dela pa kot prostovoljni gasilec, operativec, mentor otrok in mladine. Aktivno deluje v organizaciji Združenja policistov Slovenije, kot spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Zvezi Sožitje ter krvodajalec. Zaposlen je v Policiji kot policist, kjer večkrat pomaga ljudem v stiski in kjer se njegov čut do sočloveka povezuje z integriteto lika policista.
Mira Klenar Muršič je kot prostovoljka najbolj aktivna na področju sociale. Njen prispevek je največji v delovanju društva Sožitje, pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, tako za društvo na lokalnem in državnem nivoju. Je tudi članica nadzornega odbora Zveze Sožitje; Silva Vračko, prostovoljka in predsednica Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja Gornja Radgona, je skupaj s Civilno zaščito in Občino Gornja Radgona bila pri začetku sprejema beguncev v nastanitvenem centru Gornja Radgona ter aktivno sodelovala vse do njihovega odhoda; Jože Ivajnšič je prostovoljec in tajnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, ki prostovoljno delujejo z namenom varovanja otrok v cestnem prometu, predvsem na poti v šolo in domov. Še posebej je aktiven v času novega šolskega leta v osnovnih šolah, pri opravljanju kolesarskih izpitov, pri kolesarskih tekmovanjih ter pri organizaciji brezplačnih pregledov vozil; Milan Kolarič je aktiven prostovoljec na večih področjih. Že drugi mandat je predsednik društva Vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric, je predsednik Lovske družine Gornja Radgona, predsednik Kinološkega društva, član zveze Lovskih družin Prlekije in član Veteranov vojne za Slovenijo. Kot prostovoljec aktivno deluje z namenom, da pripomore k čim večji prepoznavnosti domačega kraja in občine; Andrej Vreča dvakrat na teden v Domu starejših občanov Gornja Radgona igra harmoniko, ki polepša urico ali dve mnogim stanovalcem. Organizira in izvede delavnice v sodelovanju z delovno terapijo, v smislu pomoči pri izvedbi interesnih delavnic na temo izdelovanja izdelkov iz lesa. Nesebično se razdaja za dobrobit drugih in z neverjetno umirjenostjo ter dobronamernostjo, samoiniciativo deluje v smeri dvigovanja kakovostnega staranja stanovalcev v DSO Gornja Radgona.
OŠ Gornja Radgona posveča veliko pozornosti pomoči otrokom socialno šibkih družin, sodeluje s številnimi organizacijami in zavodi, na šoli se izvede veliko dobrodelnih koncertov, več kot 30 let je OŠ Gornja Radgona soorganizatorka revije pevskih zborov, sodeluje na različnih razstavah in prireditvah v občini, pripravlja in izvaja različne tabore, pomaga v nastanitvenem centru, sodeluje z različnimi društvi in z Domom starejših občanov Gornja Radgona. Je skoraj nepogrešljiva na številnih dogodkih, ki so večjega ali manjšega pomena v občini. Za vse to in še več bi lahko našteli, ima OŠ GR široko odprta vrata; Medobčinsko društvo Sožitje Gornja Radgona deluje na področju pomoči potrebnim osebam z motnjami v duševnem razvoju, na območju občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Največ prostovoljnega dela se opravi na področju organizacije poletnih taborov vseživljenjskega učenja za osebe z motnjami v duševnem razvoju; Člani PGD Gorja Radgona, skupaj z gasilskimi kolegi iz avstrijske Radgone in Društvom Mura rafting, tradicionalno organizirajo »Dan Mure«, na katerem se tekmovalci pomerijo v veslanju v gumijastih čolnih. Tekmovanje vsako leto privabi vedno več obiskovalcev, tudi udeleži se ga vedno več ekip, ki tekmujejo na kilometer dolgi progi od term v Bad Radkersburgu do mosta čez Muro v Gornji Radgoni.
"Moje globoko spoštovanje vsem prostovoljcem. V imenu Slovenske filantropije bi jim želela izraziti priznanje in spoštovanje za to, da delujejo kot ambasadorji človečnosti v naši državi in za to, kar dajejo ljudem, ki so se znašli v teh čudnih časih pri nas." je ob tej priložnosti sporočila Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki opozarja, da prepogosto slišimo, da zlo poraja zlo, in premalokrat, da dobro poraja dobro...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Priznanje za vse neimenovane dobrotnike