Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanje za vse neimenovane dobrotnike

 

V občini Gornja Radgona podelili priznanja številnim prostovoljcem in društvom, ki prispeva k večjemu občutku varnosti

Prostovoljstvo GRKer je občina Gornja Radgona že tretje leto pridobila laskavi naslov »Prostovoljstvu prijazno mesto«, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, so letos prvič v mestu ob reki Muri pripravili posebno prireditev, kjer so, pod geslom "Prostovoljec je lahko vsak", podelili priznanja za prostovoljstvo tudi lokalnim posameznikom, društvom in organizacijam. Priznanja so prejeli gasilca Aleš Auguštin in Sašo Serec, ter policist (in gasilec) Ivan Kramberger v kategoriji naj prostovoljec do 30 let; Mira Klenar Muršec, Silva Vračko, Jože Ivajnšič, Milan Kolarič in Andrej Vreča v kategoriji prostovoljec nad 30 let; Društvo sožitje Gornja Radgona in Osnovna šola Gornja Radgona v kategoriji najprostovoljna organizacija ter Prostovoljni gasilski društvi Gornje Radgone in avstrijske Radgone, za naj prostovoljni dogodek v letu 2015. Posebno priznanje je župan občine Gornja Radgona v zahvalo za pomoč v begunskem centru Gornja Radgona podelil vsem društvom ter neimenovanim posameznikom. Priznanje bo viselo na častnem mestu na občini Gornja Radgona.

Na prireditvi, ki je potekala v avli in jedilnici OŠ Gornja Radgona, je program pripravil Javni sklad kulturnih dejavnosti Gornja Radgona (moderiranje: vodja sklada Simona Pirc Katalinič, glasbene točke vokal Sara Koler Urbanič, klavirska spremljava Valter Klemenčič op.p.), k dogodku pa so prostovoljno prispevali še podjetje Rosenbauer, proizvodnja in trgovina za gasilsko dejavnost d.o.o. in Radgonske gorice d.d., za zakusko in pijače je poskrbela Turistična kmetija Pri Alenki. Seveda so svoje prispevali tudi šolarji, ki so po šolskih stenah in oknih spisali kaj lahko sami storjio za prostovoljstvo. Po pozdravnem nagovoru gostitelja, ravnatelja OŠ Gornja Radgona, Dušana Zagorca, je prisotnim spregovoril tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je skupaj s predsednikom Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Občine Gornja Radgona Brankom Klunom, tudi podelil priznanja. Rojko se je spomnil prostovoljstva izpred skoraj sto let, torej Maistrovih borcev, potem rabote, mladinskih delovnih akcij..., nazadnje pa prostovoljnih prispevkov in prostovoljenga dela z migranti, katerih je lani v Gornji Radgoni bilo nad 50.000. Prav zato se je Rojko letos prvič odločil, da ob dnevu prostovoljstva podelijo priznanja. Pred tem pa so razpisali posebni natečaj, na katerega je prišlo veliko predlogov.
Biti prostovoljec pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresiran in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Prostovoljec je človek z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja. Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga po celem svetu obeležujemo v prvi polovici decembra, je namenjen vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki svojo moč in energijo namenijo za druge ter za pozitivne spremembe v skupnosti. Prostovoljstvo krepi imunski sistem in ščiti pred sebičnostjo in apatijo. Prostovoljci so nosilci optimizma, so ljudje, ki se na podlagi vrednot in človečnosti odzovejo na potrebe v družbi, so upanje, da imamo kot družba in človeštvo potencial za bolj pravičen razvoj sveta.
Brez prostovoljcev bi bilo življenje v Sloveniji bistveno osiromašeno. Vsakodnevno življenje ljudi, ki se spopadajo z velikimi stiskami, bi bilo še težje. Bilo bi bistveno manj kulturnih in športnih dogodkov. Pa vendar prostovoljstvo v družbi še vedno nima prave veljave in se prepogosto razume kot samoumevno. Nanj se spomnimo ob večjih humanitarnih krizah, ko so prostovoljci prvi, ki se aktivirajo na terenu....
V obrazložitvah za prejetje priznanje za naj prostovoljce so sicer zapisali:
Aleš Auguštin je aktivni član PGD Gornja Radgona - operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo ter pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Naziv si zasluži predvsem iz razloga, ker je ob vsakem času pripravljen pomagati sočloveku, je pošten, priden in marljiv, kljub redni zaposlitvi opravi letno veliko prostovoljnega dela; Saša Serec je aktiven član PGD Gornja Radgona in društva Sožitja Gornja Radgona. V gasilskem društvu je operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo in pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Kot gasilec z dušo in telesom zmeraj ponosno zastopa društvo ter se udeleži raznih vaj doma ter v okoliških gasilskih zvezah, aktivno pa je že sodeloval na številnih intervencijah; Kot mlad prostovoljec je Ivan Kramberger vstopil v KO Rdečega križa Negova, na širšem področju prostovoljnega dela pa kot prostovoljni gasilec, operativec, mentor otrok in mladine. Aktivno deluje v organizaciji Združenja policistov Slovenije, kot spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Zvezi Sožitje ter krvodajalec. Zaposlen je v Policiji kot policist, kjer večkrat pomaga ljudem v stiski in kjer se njegov čut do sočloveka povezuje z integriteto lika policista.
Mira Klenar Muršič je kot prostovoljka najbolj aktivna na področju sociale. Njen prispevek je največji v delovanju društva Sožitje, pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, tako za društvo na lokalnem in državnem nivoju. Je tudi članica nadzornega odbora Zveze Sožitje; Silva Vračko, prostovoljka in predsednica Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja Gornja Radgona, je skupaj s Civilno zaščito in Občino Gornja Radgona bila pri začetku sprejema beguncev v nastanitvenem centru Gornja Radgona ter aktivno sodelovala vse do njihovega odhoda; Jože Ivajnšič je prostovoljec in tajnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, ki prostovoljno delujejo z namenom varovanja otrok v cestnem prometu, predvsem na poti v šolo in domov. Še posebej je aktiven v času novega šolskega leta v osnovnih šolah, pri opravljanju kolesarskih izpitov, pri kolesarskih tekmovanjih ter pri organizaciji brezplačnih pregledov vozil; Milan Kolarič je aktiven prostovoljec na večih področjih. Že drugi mandat je predsednik društva Vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric, je predsednik Lovske družine Gornja Radgona, predsednik Kinološkega društva, član zveze Lovskih družin Prlekije in član Veteranov vojne za Slovenijo. Kot prostovoljec aktivno deluje z namenom, da pripomore k čim večji prepoznavnosti domačega kraja in občine; Andrej Vreča dvakrat na teden v Domu starejših občanov Gornja Radgona igra harmoniko, ki polepša urico ali dve mnogim stanovalcem. Organizira in izvede delavnice v sodelovanju z delovno terapijo, v smislu pomoči pri izvedbi interesnih delavnic na temo izdelovanja izdelkov iz lesa. Nesebično se razdaja za dobrobit drugih in z neverjetno umirjenostjo ter dobronamernostjo, samoiniciativo deluje v smeri dvigovanja kakovostnega staranja stanovalcev v DSO Gornja Radgona.
OŠ Gornja Radgona posveča veliko pozornosti pomoči otrokom socialno šibkih družin, sodeluje s številnimi organizacijami in zavodi, na šoli se izvede veliko dobrodelnih koncertov, več kot 30 let je OŠ Gornja Radgona soorganizatorka revije pevskih zborov, sodeluje na različnih razstavah in prireditvah v občini, pripravlja in izvaja različne tabore, pomaga v nastanitvenem centru, sodeluje z različnimi društvi in z Domom starejših občanov Gornja Radgona. Je skoraj nepogrešljiva na številnih dogodkih, ki so večjega ali manjšega pomena v občini. Za vse to in še več bi lahko našteli, ima OŠ GR široko odprta vrata; Medobčinsko društvo Sožitje Gornja Radgona deluje na področju pomoči potrebnim osebam z motnjami v duševnem razvoju, na območju občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Največ prostovoljnega dela se opravi na področju organizacije poletnih taborov vseživljenjskega učenja za osebe z motnjami v duševnem razvoju; Člani PGD Gorja Radgona, skupaj z gasilskimi kolegi iz avstrijske Radgone in Društvom Mura rafting, tradicionalno organizirajo »Dan Mure«, na katerem se tekmovalci pomerijo v veslanju v gumijastih čolnih. Tekmovanje vsako leto privabi vedno več obiskovalcev, tudi udeleži se ga vedno več ekip, ki tekmujejo na kilometer dolgi progi od term v Bad Radkersburgu do mosta čez Muro v Gornji Radgoni.
"Moje globoko spoštovanje vsem prostovoljcem. V imenu Slovenske filantropije bi jim želela izraziti priznanje in spoštovanje za to, da delujejo kot ambasadorji človečnosti v naši državi in za to, kar dajejo ljudem, ki so se znašli v teh čudnih časih pri nas." je ob tej priložnosti sporočila Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki opozarja, da prepogosto slišimo, da zlo poraja zlo, in premalokrat, da dobro poraja dobro...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Priznanje za vse neimenovane dobrotnike