Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Priznanje za vse neimenovane dobrotnike

 

V občini Gornja Radgona podelili priznanja številnim prostovoljcem in društvom, ki prispeva k večjemu občutku varnosti

Prostovoljstvo GRKer je občina Gornja Radgona že tretje leto pridobila laskavi naslov »Prostovoljstvu prijazno mesto«, ki ga podeljuje Slovenska filantropija – Združenje za promocijo prostovoljstva, so letos prvič v mestu ob reki Muri pripravili posebno prireditev, kjer so, pod geslom "Prostovoljec je lahko vsak", podelili priznanja za prostovoljstvo tudi lokalnim posameznikom, društvom in organizacijam. Priznanja so prejeli gasilca Aleš Auguštin in Sašo Serec, ter policist (in gasilec) Ivan Kramberger v kategoriji naj prostovoljec do 30 let; Mira Klenar Muršec, Silva Vračko, Jože Ivajnšič, Milan Kolarič in Andrej Vreča v kategoriji prostovoljec nad 30 let; Društvo sožitje Gornja Radgona in Osnovna šola Gornja Radgona v kategoriji najprostovoljna organizacija ter Prostovoljni gasilski društvi Gornje Radgone in avstrijske Radgone, za naj prostovoljni dogodek v letu 2015. Posebno priznanje je župan občine Gornja Radgona v zahvalo za pomoč v begunskem centru Gornja Radgona podelil vsem društvom ter neimenovanim posameznikom. Priznanje bo viselo na častnem mestu na občini Gornja Radgona.

Na prireditvi, ki je potekala v avli in jedilnici OŠ Gornja Radgona, je program pripravil Javni sklad kulturnih dejavnosti Gornja Radgona (moderiranje: vodja sklada Simona Pirc Katalinič, glasbene točke vokal Sara Koler Urbanič, klavirska spremljava Valter Klemenčič op.p.), k dogodku pa so prostovoljno prispevali še podjetje Rosenbauer, proizvodnja in trgovina za gasilsko dejavnost d.o.o. in Radgonske gorice d.d., za zakusko in pijače je poskrbela Turistična kmetija Pri Alenki. Seveda so svoje prispevali tudi šolarji, ki so po šolskih stenah in oknih spisali kaj lahko sami storjio za prostovoljstvo. Po pozdravnem nagovoru gostitelja, ravnatelja OŠ Gornja Radgona, Dušana Zagorca, je prisotnim spregovoril tudi radgonski župan Stanislav Rojko, ki je skupaj s predsednikom Komisije za priznanja, pohvale in nagrade Občine Gornja Radgona Brankom Klunom, tudi podelil priznanja. Rojko se je spomnil prostovoljstva izpred skoraj sto let, torej Maistrovih borcev, potem rabote, mladinskih delovnih akcij..., nazadnje pa prostovoljnih prispevkov in prostovoljenga dela z migranti, katerih je lani v Gornji Radgoni bilo nad 50.000. Prav zato se je Rojko letos prvič odločil, da ob dnevu prostovoljstva podelijo priznanja. Pred tem pa so razpisali posebni natečaj, na katerega je prišlo veliko predlogov.
Biti prostovoljec pomeni biti aktiven, velikodušen, zainteresiran in srčen. Biti del skupnosti, ki mu zanjo ni vseeno. Prostovoljec je človek z notranjim bogatim osebnostnim razvojem, ki zna graditi mrežo prijateljev, nesebično pomagati sočloveku in ceni kvaliteto bivanja, kar prav tako deli z drugim brez materialnega vrednotenja. Mednarodni dan prostovoljstva, ki ga po celem svetu obeležujemo v prvi polovici decembra, je namenjen vsem tistim posameznikom in organizacijam, ki svojo moč in energijo namenijo za druge ter za pozitivne spremembe v skupnosti. Prostovoljstvo krepi imunski sistem in ščiti pred sebičnostjo in apatijo. Prostovoljci so nosilci optimizma, so ljudje, ki se na podlagi vrednot in človečnosti odzovejo na potrebe v družbi, so upanje, da imamo kot družba in človeštvo potencial za bolj pravičen razvoj sveta.
Brez prostovoljcev bi bilo življenje v Sloveniji bistveno osiromašeno. Vsakodnevno življenje ljudi, ki se spopadajo z velikimi stiskami, bi bilo še težje. Bilo bi bistveno manj kulturnih in športnih dogodkov. Pa vendar prostovoljstvo v družbi še vedno nima prave veljave in se prepogosto razume kot samoumevno. Nanj se spomnimo ob večjih humanitarnih krizah, ko so prostovoljci prvi, ki se aktivirajo na terenu....
V obrazložitvah za prejetje priznanje za naj prostovoljce so sicer zapisali:
Aleš Auguštin je aktivni član PGD Gornja Radgona - operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo ter pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Naziv si zasluži predvsem iz razloga, ker je ob vsakem času pripravljen pomagati sočloveku, je pošten, priden in marljiv, kljub redni zaposlitvi opravi letno veliko prostovoljnega dela; Saša Serec je aktiven član PGD Gornja Radgona in društva Sožitja Gornja Radgona. V gasilskem društvu je operativen gasilec, skrbi za administrativno podporo in pomaga pri vzgoji mladih gasilskih kadrov. Kot gasilec z dušo in telesom zmeraj ponosno zastopa društvo ter se udeleži raznih vaj doma ter v okoliških gasilskih zvezah, aktivno pa je že sodeloval na številnih intervencijah; Kot mlad prostovoljec je Ivan Kramberger vstopil v KO Rdečega križa Negova, na širšem področju prostovoljnega dela pa kot prostovoljni gasilec, operativec, mentor otrok in mladine. Aktivno deluje v organizaciji Združenja policistov Slovenije, kot spremljevalec oseb z motnjami v duševnem razvoju pri Zvezi Sožitje ter krvodajalec. Zaposlen je v Policiji kot policist, kjer večkrat pomaga ljudem v stiski in kjer se njegov čut do sočloveka povezuje z integriteto lika policista.
Mira Klenar Muršič je kot prostovoljka najbolj aktivna na področju sociale. Njen prispevek je največji v delovanju društva Sožitje, pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, tako za društvo na lokalnem in državnem nivoju. Je tudi članica nadzornega odbora Zveze Sožitje; Silva Vračko, prostovoljka in predsednica Rdečega križa Slovenije, Območnega združenja Gornja Radgona, je skupaj s Civilno zaščito in Občino Gornja Radgona bila pri začetku sprejema beguncev v nastanitvenem centru Gornja Radgona ter aktivno sodelovala vse do njihovega odhoda; Jože Ivajnšič je prostovoljec in tajnik Združenja šoferjev in avtomehanikov Gornja Radgona, ki prostovoljno delujejo z namenom varovanja otrok v cestnem prometu, predvsem na poti v šolo in domov. Še posebej je aktiven v času novega šolskega leta v osnovnih šolah, pri opravljanju kolesarskih izpitov, pri kolesarskih tekmovanjih ter pri organizaciji brezplačnih pregledov vozil; Milan Kolarič je aktiven prostovoljec na večih področjih. Že drugi mandat je predsednik društva Vinogradnikov Radgonsko Kapelskih goric, je predsednik Lovske družine Gornja Radgona, predsednik Kinološkega društva, član zveze Lovskih družin Prlekije in član Veteranov vojne za Slovenijo. Kot prostovoljec aktivno deluje z namenom, da pripomore k čim večji prepoznavnosti domačega kraja in občine; Andrej Vreča dvakrat na teden v Domu starejših občanov Gornja Radgona igra harmoniko, ki polepša urico ali dve mnogim stanovalcem. Organizira in izvede delavnice v sodelovanju z delovno terapijo, v smislu pomoči pri izvedbi interesnih delavnic na temo izdelovanja izdelkov iz lesa. Nesebično se razdaja za dobrobit drugih in z neverjetno umirjenostjo ter dobronamernostjo, samoiniciativo deluje v smeri dvigovanja kakovostnega staranja stanovalcev v DSO Gornja Radgona.
OŠ Gornja Radgona posveča veliko pozornosti pomoči otrokom socialno šibkih družin, sodeluje s številnimi organizacijami in zavodi, na šoli se izvede veliko dobrodelnih koncertov, več kot 30 let je OŠ Gornja Radgona soorganizatorka revije pevskih zborov, sodeluje na različnih razstavah in prireditvah v občini, pripravlja in izvaja različne tabore, pomaga v nastanitvenem centru, sodeluje z različnimi društvi in z Domom starejših občanov Gornja Radgona. Je skoraj nepogrešljiva na številnih dogodkih, ki so večjega ali manjšega pomena v občini. Za vse to in še več bi lahko našteli, ima OŠ GR široko odprta vrata; Medobčinsko društvo Sožitje Gornja Radgona deluje na področju pomoči potrebnim osebam z motnjami v duševnem razvoju, na območju občin Gornja Radgona, Apače, Radenci in Sveti Jurij ob Ščavnici. Največ prostovoljnega dela se opravi na področju organizacije poletnih taborov vseživljenjskega učenja za osebe z motnjami v duševnem razvoju; Člani PGD Gorja Radgona, skupaj z gasilskimi kolegi iz avstrijske Radgone in Društvom Mura rafting, tradicionalno organizirajo »Dan Mure«, na katerem se tekmovalci pomerijo v veslanju v gumijastih čolnih. Tekmovanje vsako leto privabi vedno več obiskovalcev, tudi udeleži se ga vedno več ekip, ki tekmujejo na kilometer dolgi progi od term v Bad Radkersburgu do mosta čez Muro v Gornji Radgoni.
"Moje globoko spoštovanje vsem prostovoljcem. V imenu Slovenske filantropije bi jim želela izraziti priznanje in spoštovanje za to, da delujejo kot ambasadorji človečnosti v naši državi in za to, kar dajejo ljudem, ki so se znašli v teh čudnih časih pri nas." je ob tej priložnosti sporočila Anica Mikuš Kos, predsednica Slovenske filantropije, ki opozarja, da prepogosto slišimo, da zlo poraja zlo, in premalokrat, da dobro poraja dobro...

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Priznanje za vse neimenovane dobrotnike