Vseh devet ekip z zlato medaljo

Kihača VogričevciV prleškem Društvu za ohranitev jedi naših babic – Kihača, se zavedajo, da med ohranjanje starih običajev in kulturne dediščine, kamor sodi tudi kulinarika naroda, gotovo sodijo tudi različne prireditve, kjer tekmujejo v kuhanju različnih starih in bolj kot ne pozabljenih jedi. In tovrstnih dogodkov, prikazov in tekmovanj je tudi na severovzhodu države, iz leta v leto več. Zato kuhanje jedi na žlico, katerih okus spominja na tistega izpred mnogih let, ko so vampe, kisle juhe, golaže, paprikaše, prežganke in podobne jedi, kuhale naše mame in babice, še ni pozabljeno. Okusi so še vedno zelo podobni tistim, starim. To so dokazale številne ekipe, ki so se udeležile kuhanja jedi na žlico v kotličku, ki ga je minulo nedeljo, v okviru krajevnega praznika v Vogričevcih pri Ljutomeru pripravilo omenjeno domače Društvo za ohranitev jedi naših babic – Kihača, katero vodi Igor Slokan. Tokrat so prav vse nastopajoče ekipe kuhale različne jedi „na žlico", žal je šest od 15 prijavljenih ekip, zaradi slabega vremena, nastop odpovedalo. Kljub temu je bilo tekmovanje zanimivo, skuhane jedi pa odlične.

Zmagovalec tekmovanja v kuhanju jedi „na žlico

Na 23. bogračiadi le 15 ekip z veliko predvolilnega naboja - Jevškovi in Židanovi SD na 2. mestu

Bogračiada MSMinulo soboto, ko je na dvorišču hotela Diana v središču prekmurske prestolnice Murske Sobote, že triindvajsetič močno dišalo po znameniti prekmurski jedi – bograču, katerega so poklicni in zlasti ljubiteljski kuharji pripravljali na tradicionalnem tekmovanju, je bilo zraven, med lepim številom obiskovalcev in gostov, tudi kar nekaj znanih osebnosti. To niti ne preseneča ob dejstvu, da se bližajo volitve v Evropski parlament in številni kandidati so se želeli predstaviti prekmurskim in prleškim volivcem. Bograč sicer ima v Prekmurju prav posebno mesto, saj je zasidran v tamkajšnjo kulturno-zgodovinsko dediščino, zlasti kulinariko, in kuharske prireditve vedno znova privabljajo kuharje in pokuševalce.

Najboljši bograč so skuhale „Sončnice

Drugič so se srečali rodbini Holc – Kolarič in spet je bilo prijetno, veselo in razigrano

Rodbina Holc - KolaričDandanes, ko vsi nekam hitimo, in nimam časa niti za najbližje, da ne govorimo o prijateljih, znancih in sosedih, je vsako srečanje med ljudmi lepo doživetje. Že v sami slovenski besedi »srečanje« se skriva besedica sreča. Da je temu tako, smo se lahko prepričali, ko smo obiskali udeležence 2. srečanja rodbine Holc iz Stare Gore pri Sv. Juriju ob Ščavnici in rodbine Kolarič z Noričkega Vrha pri Gornji Radgoni. Osrednji del dogodka je potekal na Stari Gori, začelo pa se je z zbiranjem na Negovskem gradu. Tam sta udeležence sprejela letošnja organizatorja Nada in Vincenc Holc iz Maribora. Skupaj z zaposlenimi sta na grajski zelenici pripravila mize in stole za sprejem gostov in prvo dobrodošlico. Po kratki pogostitvi s sladkimi dobrotami, ki so jih spekle posamezne udeleženke, se jih je večina podala v župnijsko cerkev Marijinega rojstva v Negovi k sveti maši. Ob duhovniku dr. Antonu Ožingerju jo je daroval župnik župnije Sv. Jurij ob Ščavnici Boštjan Ošlaj.

Holčevi z gore in Kolaričevi z vrha

Srečalo se je 70 pripadnikov rodbine Steyer z Apaškega polja

Srečanje SteyerVinogradniško posestvo Steyer ali Hišo dišečih tramincev iz Plitvice pri Gornji Radgoni je v preteklosti, predvsem zaradi vrhunskih vin in odlične kulinarike, obiskalo veliko, na stotine in tisoče zlasti ljubiteljev vrhunske kapljice, ne le iz Slovenije, temveč praktično z vseh celin, a gotovo nikoli pred minulo soboto, na čudovitem posestvu, hkrati ni bilo toliko pripadnikov rodbine Steyer. V organizaciji treh sorodnikov, gostitelja Danila Steyerja, apaškega župana, dr. Andreja Steyerja in Ericha Steyerja iz sosednje Avstrije, jih je namreč na 3. bienalno srečanje prišlo okoli 70, od blizu in daleč, največ iz Apaške doline, pa tudi iz Avstrije, Nemčije in Luksemburga. Med njimi je bila najstarejša Otilija (Steyer) Gungl, rojena 13.12.1928 in najmlajša Ana Stejer, rojena, 9.6.2016.

Steyerji živijo na vseh koncih sveta

Rekordnih 32 pohodnikov med Pincami in Hodošem

Pohod Pince - HodošRazdalja med Hodošem, na severu, in Pincami, na vzhodu Prekmurja, meri 45 km, in to pot vsako leto prehodi skupina pohodnikov, predvsem prebivalcev z Goričkega. Prvič so se na iniciativo zakoncev Abraham podali na pot leta 2015, odtlej pa jo vsako leto ponovijo. In letošnji pohod se je pričel minulo soboto v Pincah, in sicer že ob 5.30. Zbrane sta pred tamkajšnjim vaškim domom pred odhodom pogostili družini Jaklin in Feher.

Ob meji so prehodili kar 45 kilometrov

Med najstarejšim (91) in najmlajšim (8) udeležencem 82 let razlike

Medgeneracijsko srečanje Janžev VrhKljub nekoliko turobnemu in občasno deževnemu vremenu, so Krajevna organizacija RK Janžev Vrh (predsednica: Rija Albert), PGD Janžev Vrh (Anton Belna) in DU Grozdek Janžev Vrh (Jožef Vaupotič) uspešno organizirali 7. medgeneracijsko zdravstveno - športno – družabno srečanje krajanov Janževega in Melanjskega Vrha ter Žrnova, in tudi drugih občanov iz občin Radenci in Gornja Radgona. Skozi večurno druženje, ki se je začelo že ob 8. uri zjutraj, z različnimi aktivnostmi, se je prireditve udeležilo več kot 70 oseb različne starosti s tem, da je najmlajši udeleženec bil star osem, najstarejši kar 91 let.

Na 7. medgeneracijskem srečanju na Janževem Vrhu je bilo pestro

Nekoč „Metuljček", danes „Prestiž – caffe & grill"

Prestiž GederovciGotovo ni veliko Prekmurcev in gostov iz drugih delov Slovenije, ki so se kdaj peljali čez Avstrijo v Mursko Soboto, in se ne spomnijo Gostilne „Metuljček", tik ob kmetijski zadrugi in krožišču v Gederovcih. Kljub uspešnemu poslovanju je gostišče pred dobrim letom dni prenehalo poslovati, kar je za mnoge ljubitelje dobre kulinarike in tudi hladne pijače, bil pravi mali šok. Toda pred nedavnim se je vse skupaj znova spremenilo na boljše. Sedaj v prijetni prekmurski vasi Gederovci, sredi prečudovitega naravnega okolja na obrobju meje z Avstrijo, ponovno deluje prijeten gostinski lokal, ki se sedaj imenuje „Prestiž – caffe & grill", ki je po mnenju obiskovalcev po kakovosti že prehitel svojega predhodnika. Lokal, ki se nahaja na čudoviti lokaciji, 9 km oddaljeni od Murske Sobote, ter po 5 km od Radencev, Gornje in avstrijske Radgone, je odprl mladi podjetnik Gregor Šavor, ki ga mnogi poznajo tudi kot glasbenika, člana skupine „Prestiž" po kateri je tudi gostilna, znana po prijetnem ambientu, prijaznem osebju in izvrstni ponudbi najrazličnejših jedi, dobila ime.

V Gederovcih deluje novo gostišče z odlično hrano in pijačo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Električarji za Rdeči križ in Karitas!

 

Dobro poslovanje radgonske enote Elektro Maribor

Elektro MBV prostorih poslovne stavbe družbe Elektro Maribor, Območna enota Gornja Radgona, je potekala posebna tiskovna konferenca na kateri so predstavili lansko poslovanje ter investicije in oskrbo z električno energijo na področju OE Gornja Radgona v preteklem letu 2016. Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, in vodja OE Gornja Radgona, Andrej Roškar, sta ugotovila, da je radgonska enota lani bila najuspešnejša izmed vseh enot Elektro Maribor. OE Gornja Radgona pokriva območje 13 občin na 460 km2 velikem področju, in oskrbuje okoli 20.000 odjemalcev.

Po novinarski konferenci sta Sovič in Roškar predala tradicionalni donaciji humanitarnima organizacijama, ki delujeta na področju Gornje Radgone, in sicer Rdečemu križu Slovenije – Območnemu združenju Gornja Radgona in Karitasu župnije Sv. Petra v Gornji Radgoni. Vsaka izmed humanitarnih organizacij, ki delujeta na oskrbnem območju družbe Elektro Maribor, sta prejeli po 1.500 EUR. Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, in vodja OE Gornja Radgona, Andrej Roškar, sta ju predala Silvi Vračko, predsednici RKS – OZ RK Gornja Radgona, in Francu Hozjanu, župniku župnije sv. Petra. Ob dogodku sta predstavnika organizacij predstavila izzive, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega poslanstva, in čemu bodo sredstva namenjena.
»Socialne stiske se iz leta v leto povečujejo, s tem pa tudi število prosilcev za materialno pomoč v prehrani in oblačilih ter za finančno pomoč za plačilo osnovnih življenjskih stroškov. Sredstva bomo namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom za ureditev bivalnih razmer in poplačilo osnovnih življenjskih stroškov.« je dejala Silva Vračko, Franc Hozjan pa je dodal: »Smo dobrodelna organizacija v okviru župnije sv. Petra v Gornji Radgoni. Ob naših skromnih finančnih sredstvih, je prejeta pomoč še kako dobrodošla in se zanjo zahvaljujemo. Sredstva bomo namenili za plačilo položnic, nabavo prehrambnih in higienskih paketov, šolskih potrebščin in plačilo letovanj otrok.«
Mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob predaji sredstev povedal: »V Elektru Maribor družbeno odgovornost izpričujemo preko svojega poslanstva, distribucije električne energije in podpore pomembnim projektom. Solidarnost je pomembna vrednota povezane skupnosti. Tradicionalno že šesto leto zapored podpiramo delo humanitarnih organizacij in njihove aktivnosti usmerjene v pomoč ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Tokrat podpiramo programe dveh humanitarnih organizacij iz Gornje Radgone, ki so namenjeni reševanju težav ljudi v stiski.«
Že pred tem je Sovič, med drugim dejal, da so investicije in trendi rabe električne energije na širšem območju Gornje Radgone v lanskem letu bile v porastu. Zabeležili so rast rabe električne energije in obračunske moči, rekordni delež proizvodnih virov in zgledno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. „Na področju OE Gornja Radgona je bilo v letu 2016 distribuirane kar 4,5 % več električne energije kot v letu 2015. Rast obsega distribuirane električne energije je bila na območju OE Gornja Radgona bistveno višja kot sicer na celotnem območju Elektro Maribor. V elektrodistribucijsko infrastrukturo je bilo investiranih 2,7 mio EUR. Načrtovana vrednost letošnjih investicij je vsaj 1,8 mio EUR. Raba gospodinjskih odjemalcev na oskrbnem območju OE Gornja Radgona je bila v letu 2016 za 2,4 % večja kot v letu 2015. Raba odjemalcev na srednji napetosti je bila za 1,7 % večja, raba poslovnih odjemalcev na nizki napetosti pa kar za 12,4 % večja kot v 2015." je dejal prvi mož Elektra Maribor
Po njegovem je pomembno, da se je povečala tudi obračunska moč, in sicer za 6,8 % na srednji napetosti in za 5,1 % pri poslovnem odjemu na nizki napetosti. Realizacija skupne obračunske moči je bila za 2,1 % večja kot v letu 2015. „Proizvodni viri na območju OE Gornja Radgona so šele leta 2007 začeli prispevati v distribucijsko omrežje. V letu 2016 je na področju OE Gornja Radgona delež proizvodnih virov znašal rekordnih 23 %, le ti pa so v preteklem letu proizvedli 49,2 GWh električne energije. Poglavitni proizvodni vir na tem območju je sončna energija. Na območju OE Gornja Radgona je bilo ob koncu preteklega leta v sistem naprednega merjenja vključenih 12.524 merilnih mest, kar predstavlja 65 % vseh merilnih mest na tem območju. V letu 2016 je bilo na področju OE Gornja Radgona realiziranih 2,7 mio EUR investicij v elektrodistribucijsko infrastrukturo; od tega 0,585 mio EUR za srednjenapetostne priključne vode, 0,394 mio EUR za srednjenapetostne povezovalne vode, 0,276 mio EUR za izgradnjo, obnovo in rekonstrukcijo transformatorskih postaj, 0,849 mio EUR za nizkonapetostne vode ter 0,627 mio EUR za ostalo", pravi Sovič.
Obnovljenih je bilo 24 km daljnovodov, kabliranih 11,25 km srednje napetostnih vodov, zgrajenih 5 novih in obnovljenih 9 transformatorskih postaj. Zgrajenih in preurejenih je bilo 22,11 km nizkonapetostnih omrežij, od tega 6,37 km novih zemeljskih kablovodov, 12,44 km obnovljenih prostozračnih omrežij z zemeljskimi kablovodi in v 3,3 km prostozračni izvedbi.
V letu 2017 je načrtovana vrednost investicij na področju Območne enote Gornja Radgona vsaj 1,8 mio EUR. V tem okviru bo kabliranih 11,48 km nizko in srednje napetostnih vodov, zgrajenih ali obnovljenih 17,75 km nizko in srednjenapetostnih zračnih vodov, zgrajenih 9 novih transformatorskih postaj in obnovljenih 9 obstoječih, zamenjanih ali zaradi kabliranja odstranjenih 1.150 drogov, na 55 km tras daljnovodov izvedeni poseki in v sistem naprednega merjenja priključenih 1.000 merilnih mest.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Električarji za Rdeči križ in Karitas!