Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Električarji za Rdeči križ in Karitas!

 

Dobro poslovanje radgonske enote Elektro Maribor

Elektro MBV prostorih poslovne stavbe družbe Elektro Maribor, Območna enota Gornja Radgona, je potekala posebna tiskovna konferenca na kateri so predstavili lansko poslovanje ter investicije in oskrbo z električno energijo na področju OE Gornja Radgona v preteklem letu 2016. Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, in vodja OE Gornja Radgona, Andrej Roškar, sta ugotovila, da je radgonska enota lani bila najuspešnejša izmed vseh enot Elektro Maribor. OE Gornja Radgona pokriva območje 13 občin na 460 km2 velikem področju, in oskrbuje okoli 20.000 odjemalcev.

Po novinarski konferenci sta Sovič in Roškar predala tradicionalni donaciji humanitarnima organizacijama, ki delujeta na področju Gornje Radgone, in sicer Rdečemu križu Slovenije – Območnemu združenju Gornja Radgona in Karitasu župnije Sv. Petra v Gornji Radgoni. Vsaka izmed humanitarnih organizacij, ki delujeta na oskrbnem območju družbe Elektro Maribor, sta prejeli po 1.500 EUR. Predsednik uprave Elektra Maribor, mag. Boris Sovič, in vodja OE Gornja Radgona, Andrej Roškar, sta ju predala Silvi Vračko, predsednici RKS – OZ RK Gornja Radgona, in Francu Hozjanu, župniku župnije sv. Petra. Ob dogodku sta predstavnika organizacij predstavila izzive, s katerimi se srečujejo pri opravljanju svojega poslanstva, in čemu bodo sredstva namenjena.
»Socialne stiske se iz leta v leto povečujejo, s tem pa tudi število prosilcev za materialno pomoč v prehrani in oblačilih ter za finančno pomoč za plačilo osnovnih življenjskih stroškov. Sredstva bomo namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom za ureditev bivalnih razmer in poplačilo osnovnih življenjskih stroškov.« je dejala Silva Vračko, Franc Hozjan pa je dodal: »Smo dobrodelna organizacija v okviru župnije sv. Petra v Gornji Radgoni. Ob naših skromnih finančnih sredstvih, je prejeta pomoč še kako dobrodošla in se zanjo zahvaljujemo. Sredstva bomo namenili za plačilo položnic, nabavo prehrambnih in higienskih paketov, šolskih potrebščin in plačilo letovanj otrok.«
Mag. Boris Sovič, predsednik uprave družbe Elektro Maribor, je ob predaji sredstev povedal: »V Elektru Maribor družbeno odgovornost izpričujemo preko svojega poslanstva, distribucije električne energije in podpore pomembnim projektom. Solidarnost je pomembna vrednota povezane skupnosti. Tradicionalno že šesto leto zapored podpiramo delo humanitarnih organizacij in njihove aktivnosti usmerjene v pomoč ljudem, ki tovrstno pomoč potrebujejo. Tokrat podpiramo programe dveh humanitarnih organizacij iz Gornje Radgone, ki so namenjeni reševanju težav ljudi v stiski.«
Že pred tem je Sovič, med drugim dejal, da so investicije in trendi rabe električne energije na širšem območju Gornje Radgone v lanskem letu bile v porastu. Zabeležili so rast rabe električne energije in obračunske moči, rekordni delež proizvodnih virov in zgledno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi. „Na področju OE Gornja Radgona je bilo v letu 2016 distribuirane kar 4,5 % več električne energije kot v letu 2015. Rast obsega distribuirane električne energije je bila na območju OE Gornja Radgona bistveno višja kot sicer na celotnem območju Elektro Maribor. V elektrodistribucijsko infrastrukturo je bilo investiranih 2,7 mio EUR. Načrtovana vrednost letošnjih investicij je vsaj 1,8 mio EUR. Raba gospodinjskih odjemalcev na oskrbnem območju OE Gornja Radgona je bila v letu 2016 za 2,4 % večja kot v letu 2015. Raba odjemalcev na srednji napetosti je bila za 1,7 % večja, raba poslovnih odjemalcev na nizki napetosti pa kar za 12,4 % večja kot v 2015." je dejal prvi mož Elektra Maribor
Po njegovem je pomembno, da se je povečala tudi obračunska moč, in sicer za 6,8 % na srednji napetosti in za 5,1 % pri poslovnem odjemu na nizki napetosti. Realizacija skupne obračunske moči je bila za 2,1 % večja kot v letu 2015. „Proizvodni viri na območju OE Gornja Radgona so šele leta 2007 začeli prispevati v distribucijsko omrežje. V letu 2016 je na področju OE Gornja Radgona delež proizvodnih virov znašal rekordnih 23 %, le ti pa so v preteklem letu proizvedli 49,2 GWh električne energije. Poglavitni proizvodni vir na tem območju je sončna energija. Na območju OE Gornja Radgona je bilo ob koncu preteklega leta v sistem naprednega merjenja vključenih 12.524 merilnih mest, kar predstavlja 65 % vseh merilnih mest na tem območju. V letu 2016 je bilo na področju OE Gornja Radgona realiziranih 2,7 mio EUR investicij v elektrodistribucijsko infrastrukturo; od tega 0,585 mio EUR za srednjenapetostne priključne vode, 0,394 mio EUR za srednjenapetostne povezovalne vode, 0,276 mio EUR za izgradnjo, obnovo in rekonstrukcijo transformatorskih postaj, 0,849 mio EUR za nizkonapetostne vode ter 0,627 mio EUR za ostalo", pravi Sovič.
Obnovljenih je bilo 24 km daljnovodov, kabliranih 11,25 km srednje napetostnih vodov, zgrajenih 5 novih in obnovljenih 9 transformatorskih postaj. Zgrajenih in preurejenih je bilo 22,11 km nizkonapetostnih omrežij, od tega 6,37 km novih zemeljskih kablovodov, 12,44 km obnovljenih prostozračnih omrežij z zemeljskimi kablovodi in v 3,3 km prostozračni izvedbi.
V letu 2017 je načrtovana vrednost investicij na področju Območne enote Gornja Radgona vsaj 1,8 mio EUR. V tem okviru bo kabliranih 11,48 km nizko in srednje napetostnih vodov, zgrajenih ali obnovljenih 17,75 km nizko in srednjenapetostnih zračnih vodov, zgrajenih 9 novih transformatorskih postaj in obnovljenih 9 obstoječih, zamenjanih ali zaradi kabliranja odstranjenih 1.150 drogov, na 55 km tras daljnovodov izvedeni poseki in v sistem naprednega merjenja priključenih 1.000 merilnih mest.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Električarji za Rdeči križ in Karitas!