Na vaških igrah najboljši meščani!

Vaške igre MahovciPodobno kot vsako leto so pomladni in poletni konci tednov namenjeni takšnim in drugačnim družabnim prireditvam in dogodkom. In tako tudi na skrajnjem severovzhodu države ne mine vikend, da se ne bi zgodilo na desetine tovrstnih zabavnih srečanj in druženj. Med slednjimi so bile tudi 2. vaške igre, ki so potekale na Športnem centru v Mahovcih v Apaški dolini, kjer je sodelovalo šest ekip, in sicer: Turistično društvo Brod (Sladki Vrh), Turistično društvo Čemaž Apaške doline iz Podgorja, Športno turistično društvo Nasova, Vas Lutverci, ekipa Kremenčkovi iz Gornje Radgone in domača ekipa Športno-turističnega društva Mahovci iz Mahovcev, ki je zadevo tudi pripravila.

Med šestimi ekipam v Mahovcih so slavili Radgončani

Bliža se IV. Družinski festival „Mačje mesto 2018"!

Mačje mesto V organizaciji občine Radenci bo v tamkajšnjem parku od 22. do 24. junija potekal IV. Družinski festival Mačje mesto. Nastanek Mačjega mesta je navdihnil častni občan in domačin Radencev, pokojni Kajetan Kovič, ki je ustvaril najbolj znanega slovenskega mačka, mačka Murija. Tridnevni festival želi z ustvarjalnimi delavnicami, kulturnimi vsebinami, športno-rekreativnimi aktivnostmi, kulinariko in drugimi spremljevalnimi dejavnostmi postaviti Radence na turistični zemljevid družinskih festivalov.

Kovičev maček Muri je navdušil Radenčane

Med ohranjanje kulturne dediščine in ljudskih običajev gotovo sodi tudi košnja z ročno košnjo

Kosci Norički VrhGlede na to, da z nenehnim tehnološkim razvojem, čedalje bolj izginjajo različna opravila in vse tisto, česar se spominjajo predvsem starejši ljudje, je dobro, da obstajajo takšna in drugačna društva ter organizacije, ki z različnimi prireditvami ohranjajo ljudske običaje in kulturno dediščino, med katero sodi tudi košnja po starem kot so to počeli naši predniki. In s takšno „etno košnjo" koristijo tudi posamezni lastniki hribovitega terena, ki nimajo ovac ali koz, da bo „pokosile" odvečno travo.

Ročna košnja v Noričkem Vrhu

Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za možganski tumor majhne Mie rešitev le v Nemčiji!

 

Žalostna zgodba iz Ščavniške doline, kjer kar pet družinskih članov boleha za karcinomom - za štiriletnico je rešitev le v neki nemški bolnišnici, a denarja ni...

Družina AdaničKo se iz dežele treh src v Radencih zapelješ čez Kapelske vinorodne hribčke proti Pomurski avtocesti v Grabonošu, nemudoma pod hribom, kjer se začenja Ščavniška dolina, naletiš na lepo vasico Okoslavci, kjer med kakšnimi 250 prebivalci, na naslovu Okoslavci 80 živi tudi družina Adanič, ki se ji je v le nekaj zadnjih letih življenje preprosto obrnilo na glavo. Gre gotovo za eno najbolj žalostnih družin na sončni strani Alp, saj niti zdravniki ne poznajo primera v Sloveniji, da bi v isti družini, za enako boleznijo, eno najhujših sploh, bolehalo kar pet družinskih članov. Žal pa lahko zboli še kdo, saj so strokovnjaki že ugotovili, da gre pri družini Adanič, namesto sporadičnih, za genske dejavnike za pojave te hude bolezni. Odkrili so namreč gen po katerem sta hčerki Nataša in Suzana ter vnukica Mia, karcinom podedovale od mame oz. babice Štefanije. Ob tem nihče ne more trditi, da ne bo zbolel še kakšen družinski član, kar se že sedaj napoveduje.

Travma družine Adanič, ki ji ni videti konca se je začela leta 2008, ko so pri mami, danes 53-letni Štefaniji odkrili raka dojk, kar so najprej zdravili s kemoterapijami in obsevanji. Vse skupaj se je ponovilo tri leta pozneje (2011) in spet kemoterapije in obsevanja, a se zadeva ni dala urediti in so ji lani obe dojki morali odstraniti. Nič nenavadnega bi rekli, saj je omenjenega raka v razvitem svetu vedno več in ozdravitve so več kot pogoste. Žal pa pri Adaničevih temu ni bilo tako, kajti leta 2015 je z enakim rakom zbolela še hčerka, danes 32-letna Nataša in tudi njej so morali odstraniti obe dojki, in tudi bezgavki. Le nekaj mesecev pozneje, oktobra 2015, je zbolela tudi druga hčerka, danes 30-letna Suzana, ki je poleg raka na obeh dojkah imela tudi pljučnega raka, katerega so najprej zdravili, nato pa so odstranili dojki ter desno bezgavko. Še vedno se obe zdravita, sedaj z biološkimi in hormonskimi zdravili na UKC Maribor, a vse skupaj je pomenilo resen znak za preplah. Na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana, kjer so vse tri bile operirane, so opravili analize in testiranja ter ugotovili, da gre za genske dejavnike, ki v družini povzročajo karcinom.

Že pred dekleti je leta 2014 zbolel tudi Suzanin partner, 31-letni Denis Mauko, in sicer se je pojavil možganski tumor. Po nekajmesečnih kemoterapijah se je stanje sicer nekoliko umirilo, a se je stanje spet poslabšalo in sedaj so vsi trije na zdravljenju na UKC Ljubljana, mama Štefanija edina trenutno ne potrebuje kemoterapij, a še vedno hodi na kontrole na UKC Ljubljana. Žal pa to ni vse, kajti 6. januarja 2017 so po neverjetnih glavobolih odkrili možganski tumor tudi pri najmlajši članici družine, ki takrat še ni imela niti štiri leta. Pri mali Mii Mauko, rojeni 27.2.2013, gre za hitro napredujoči tumor, tako da je sedaj stanje že kritično. Pred dnevi, 6. junija je bila na UKC Ljubljana tudi operirana. Poleg nje sta na UKC Ljubljana že nekaj tednov tudi mama Suzana in oče Denis, ki se prav tako zdravi za možganskim tumorjem. „Mnogi zdravniki so nam že povedali, da takšnega primera, kjer bi toliko družinskih članov zbolelo za rakom, v Sloveniji ni", nam žalostno pove Štefanija Adanič, ki dodaja, da se vsi večinoma zdravijo na UKC Ljubljana, v Maribor, ki je bližje pa tisti, ki niso v bolnišnici, hodijo le na kemoterapije. Kljub tako kritični situaciji se Adaničevi ne želijo vdati usodi. Optimizem je viden na vsakem koraku in vsi upajo, da se bo stanje izboljšalo. Zlasti bi radi vsi pomagali majhni Mii. „Če bi jo lahko odpeljali v Nemčijo, kjer pravijo, da bi jo lahko operirali bi bilo upanje bistveno večje. Žal še nimamo nič otipljivega in čakamo na odgovor z nemške klinike", še pove žalostna babica Štefanija.

A žal, huda bolezen ni edina težava Adaničevih, kajti tudi finančno stanje družine je zelo katastrofalno. Trenutno služi edino oče, 55-letni Jože, ki pa je tudi priložnostno zaposlen v cestnem podjetju. Mama Štefanija ne prejema ničesar, ker nikoli ni bila zaposlena, socialna pomoč pa ji ne pripada, ker ima mož plačo, ob tem imajo majhno kmetijo, ki naj bi jim prinašala prihodek. Suzana je pred leti bila zaposlena v lenarškem TBP, a ji potem ko je bila noseča z Mijo, niso več podaljšali pogodbe. Tudi Denis je izgubil službo v Avstriji, ko so ugotovili, da boleha za hudo boleznijo. Suzana sicer trenutno še prejema zavarovalniško rento, a se bo to kmalu izteklo. Podobno kritično je tudi pri Nataši in njenem Denisu, ki imata dva otroka in živita nekaj sto metrov stran. Resda je Denis zaposlen, toda stroškov je dejansko veliko. Nataša je prav tako pred boleznijo delala preko javnih del v Domu starejših občanov Radenci, a je po poteku pogodbe spet ostala brez službe

Ponosna družina, zlasti mamica Suzana, se nikoli ne bi obrnili po pomoč, če ta ne bi bila potrebna deklici, ki je praktično komaj zaživela. Za svojega angelčka bi mamica, očka, bratec in vsi drugi najbližji dali vse. Zato, dragi bralci, če imate možnost, pomagajmo majhni Mii, saj ji lahko s skupnimi močmi rešimo življenje. Tukaj je seveda vse skupaj vezano tudi na čas, kajti iz dneva v dan se lahko dekličino stanje še dodatno poslabša. V mlado borko, polno življenja iz katere odseva velik optimizem, se gotovo izplača vlagati in ji pomagati, da bo premagala svojega najhujšega tekmeca, ki ji streže po mlademu življenju!

Za malo Mio

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Adaničevim iz Okoslavcev, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Mio, sklicna številka 7193. Odslej lahko pomagate tudi z SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Za možganski tumor majhne Mie rešitev le v Nemčiji!