„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Za možganski tumor majhne Mie rešitev le v Nemčiji!

 

Žalostna zgodba iz Ščavniške doline, kjer kar pet družinskih članov boleha za karcinomom - za štiriletnico je rešitev le v neki nemški bolnišnici, a denarja ni...

Družina AdaničKo se iz dežele treh src v Radencih zapelješ čez Kapelske vinorodne hribčke proti Pomurski avtocesti v Grabonošu, nemudoma pod hribom, kjer se začenja Ščavniška dolina, naletiš na lepo vasico Okoslavci, kjer med kakšnimi 250 prebivalci, na naslovu Okoslavci 80 živi tudi družina Adanič, ki se ji je v le nekaj zadnjih letih življenje preprosto obrnilo na glavo. Gre gotovo za eno najbolj žalostnih družin na sončni strani Alp, saj niti zdravniki ne poznajo primera v Sloveniji, da bi v isti družini, za enako boleznijo, eno najhujših sploh, bolehalo kar pet družinskih članov. Žal pa lahko zboli še kdo, saj so strokovnjaki že ugotovili, da gre pri družini Adanič, namesto sporadičnih, za genske dejavnike za pojave te hude bolezni. Odkrili so namreč gen po katerem sta hčerki Nataša in Suzana ter vnukica Mia, karcinom podedovale od mame oz. babice Štefanije. Ob tem nihče ne more trditi, da ne bo zbolel še kakšen družinski član, kar se že sedaj napoveduje.

Travma družine Adanič, ki ji ni videti konca se je začela leta 2008, ko so pri mami, danes 53-letni Štefaniji odkrili raka dojk, kar so najprej zdravili s kemoterapijami in obsevanji. Vse skupaj se je ponovilo tri leta pozneje (2011) in spet kemoterapije in obsevanja, a se zadeva ni dala urediti in so ji lani obe dojki morali odstraniti. Nič nenavadnega bi rekli, saj je omenjenega raka v razvitem svetu vedno več in ozdravitve so več kot pogoste. Žal pa pri Adaničevih temu ni bilo tako, kajti leta 2015 je z enakim rakom zbolela še hčerka, danes 32-letna Nataša in tudi njej so morali odstraniti obe dojki, in tudi bezgavki. Le nekaj mesecev pozneje, oktobra 2015, je zbolela tudi druga hčerka, danes 30-letna Suzana, ki je poleg raka na obeh dojkah imela tudi pljučnega raka, katerega so najprej zdravili, nato pa so odstranili dojki ter desno bezgavko. Še vedno se obe zdravita, sedaj z biološkimi in hormonskimi zdravili na UKC Maribor, a vse skupaj je pomenilo resen znak za preplah. Na Onkološkem inštitutu UKC Ljubljana, kjer so vse tri bile operirane, so opravili analize in testiranja ter ugotovili, da gre za genske dejavnike, ki v družini povzročajo karcinom.

Že pred dekleti je leta 2014 zbolel tudi Suzanin partner, 31-letni Denis Mauko, in sicer se je pojavil možganski tumor. Po nekajmesečnih kemoterapijah se je stanje sicer nekoliko umirilo, a se je stanje spet poslabšalo in sedaj so vsi trije na zdravljenju na UKC Ljubljana, mama Štefanija edina trenutno ne potrebuje kemoterapij, a še vedno hodi na kontrole na UKC Ljubljana. Žal pa to ni vse, kajti 6. januarja 2017 so po neverjetnih glavobolih odkrili možganski tumor tudi pri najmlajši članici družine, ki takrat še ni imela niti štiri leta. Pri mali Mii Mauko, rojeni 27.2.2013, gre za hitro napredujoči tumor, tako da je sedaj stanje že kritično. Pred dnevi, 6. junija je bila na UKC Ljubljana tudi operirana. Poleg nje sta na UKC Ljubljana že nekaj tednov tudi mama Suzana in oče Denis, ki se prav tako zdravi za možganskim tumorjem. „Mnogi zdravniki so nam že povedali, da takšnega primera, kjer bi toliko družinskih članov zbolelo za rakom, v Sloveniji ni", nam žalostno pove Štefanija Adanič, ki dodaja, da se vsi večinoma zdravijo na UKC Ljubljana, v Maribor, ki je bližje pa tisti, ki niso v bolnišnici, hodijo le na kemoterapije. Kljub tako kritični situaciji se Adaničevi ne želijo vdati usodi. Optimizem je viden na vsakem koraku in vsi upajo, da se bo stanje izboljšalo. Zlasti bi radi vsi pomagali majhni Mii. „Če bi jo lahko odpeljali v Nemčijo, kjer pravijo, da bi jo lahko operirali bi bilo upanje bistveno večje. Žal še nimamo nič otipljivega in čakamo na odgovor z nemške klinike", še pove žalostna babica Štefanija.

A žal, huda bolezen ni edina težava Adaničevih, kajti tudi finančno stanje družine je zelo katastrofalno. Trenutno služi edino oče, 55-letni Jože, ki pa je tudi priložnostno zaposlen v cestnem podjetju. Mama Štefanija ne prejema ničesar, ker nikoli ni bila zaposlena, socialna pomoč pa ji ne pripada, ker ima mož plačo, ob tem imajo majhno kmetijo, ki naj bi jim prinašala prihodek. Suzana je pred leti bila zaposlena v lenarškem TBP, a ji potem ko je bila noseča z Mijo, niso več podaljšali pogodbe. Tudi Denis je izgubil službo v Avstriji, ko so ugotovili, da boleha za hudo boleznijo. Suzana sicer trenutno še prejema zavarovalniško rento, a se bo to kmalu izteklo. Podobno kritično je tudi pri Nataši in njenem Denisu, ki imata dva otroka in živita nekaj sto metrov stran. Resda je Denis zaposlen, toda stroškov je dejansko veliko. Nataša je prav tako pred boleznijo delala preko javnih del v Domu starejših občanov Radenci, a je po poteku pogodbe spet ostala brez službe

Ponosna družina, zlasti mamica Suzana, se nikoli ne bi obrnili po pomoč, če ta ne bi bila potrebna deklici, ki je praktično komaj zaživela. Za svojega angelčka bi mamica, očka, bratec in vsi drugi najbližji dali vse. Zato, dragi bralci, če imate možnost, pomagajmo majhni Mii, saj ji lahko s skupnimi močmi rešimo življenje. Tukaj je seveda vse skupaj vezano tudi na čas, kajti iz dneva v dan se lahko dekličino stanje še dodatno poslabša. V mlado borko, polno življenja iz katere odseva velik optimizem, se gotovo izplača vlagati in ji pomagati, da bo premagala svojega najhujšega tekmeca, ki ji streže po mlademu življenju!

Za malo Mio

Drage bralke in bralci, vse, ki želite pomagati Adaničevim iz Okoslavcev, vas prosimo, da denarno pomoč nakažete na transakcijski račun Sklada Ivana Krambergerja št. SI56 02922-0019831742, s pripisom za Mio, sklicna številka 7193. Odslej lahko pomagate tudi z SMS-donacijami. Pošljite SMS na 1919: z vpisano ključno besedo KRAMBERGER boste prispevali 1 evro, z vpisano ključno besedo KRAMBERGER5 pa 5 evrov.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Za možganski tumor majhne Mie rešitev le v Nemčiji!