Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Na ustanovnem srečanju radgonskega Lions kluba 25 članov

 

Želijo predvsem pomagati vsem pomoči potrebnim

Miroslava Prelog BorkoV svetu, natanko v 208 državah, deluje več kot 46.000 Lions klubov, ki skupaj štejejo skoraj poldrugi milijon članic in članov. V Sloveniji pa je 68 klubov, ki združujejo več kot 1.500 članov, in med njimi je od nedavnega še en klub, saj je postalo Pomurje bogatejše za nov Lions klub. Ustanovili so ga namreč v Gornji Radgoni, na prvem srečanju, na turistični kmetiji Borko, pa se je zbralo kar petindvajset ustanovnih članov. Slovesna ustanovitev kluba pa je obeležena, na tako imenovanem ustanovitvenem večeru, ki je potekal v Hiši penin Frangež v Hercegovščaku, kjer so že zbrali nekaj sredstev za prvo pomoč nekoga, ki jo potrebuje. Poleg Lions klubov Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, je tako gornjeradgonski klub že četrti po vrsti, ki je bil ustanovljen v pomurski regiji.

Klub bo prvo leto vodila Miroslava Borko Prelog, njegovi člani pa se srečujejo vsak prvi četrtek v mesecu. Botrski klub novega Lions kluba Gornja Radgona je Lions klub Murska Sobota. Kot pravi Miroslava Borko Prelog, predsednica Lions klub Gornja Radgona, je temeljno vodilo kluba pomagati slepim, slabovidnim, gluhim in naglušnim, otrokom s karcinomom in diabetesom in z različnimi projekti prisluhniti vsem pomoči potrebnim. Zato bo Lions klub Gornja Radgona organiziral različne akcije, prireditve in dogodke.
Poslanstvo vsakega Lions kluba na svetu je ustvarjanje in krepitev sporazumevanja med ljudmi vsega sveta, človekoljubnost, prostovoljna pomoč lokalno in širše, kjerkoli se pojavi potreba za pomočjo in zmožnost kluba, da pomaga. Začetki lionizma v Sloveniji segajo dobrih 27 let nazaj. Prvi v Sloveniji in takratni Jugoslaviji je bil 18. maja 1990 ustanovljen Lions klub Ljubljana. Po večmesečnih pripravah in ob botrstvu LC Klagenfurt Carinthia ga je ustanovil Borut Miklavčič. Že istega leta sta bila ustanovljena še dva kluba, v Kopru in Murski Soboti. LK Murska Sobota je ob botrstvu LC Radkersburg ustanovil Jože Magdič, LK Koper - Capodistria, kot prvi dvojezični klub, pa Apollonio Zvest. Leta 1994 je število klubov že zadoščalo za samostojno regijo, v tem času je imela tri cone Štajersko, Osrednjeslovensko ter Primorsko. Regiji je predsedoval Janez Bohorič v letih 1994 in 1995, tega leta je izšla tudi prva številka našega glasila Slovenski Lion. Leta 1996 so bili z 22 slovenskimi Lions klubi izpolnjeni pogoji za ustanovitev začasnega distrikta, D129 Slovenija, prvi guverner je postal Janez Bohorič. Ob koncu leta 2004 slovenski Lionsi z več kot 1.300 člani izpolnimo pogoje in dosežemo status rednega distrikta.
V sedemindvajsetih letih delovanja so slovenski Lionsi v človekoljubne namene zbrali več milijonov evrov, opravljenih ur prostovoljnega dela pa niso niti šteli, niti jih lahko ovrednotimo. Sredstva so bila namenjena tako posameznikom, največkrat za pomoč slepim in slabovidnim ali drugače zdravstveno prizadetim, odrinjenim na družbeni in socialni rob, kot tudi organizacijam, največkrat za nabavo pripomočkov za boljšo kakovost življenja. V nekaj zadnjih letih so Slovenijo obiskali že številni predsedniki LCI, kar ob upoštevanju dejstva, da je lionizem razvit v 208 državah sveta, govori o pozornosti, ki jo delo naših klubov vzbuja pri vodstvu te humanitarne organizacije.
Slovenski Lionsi so med najbolj aktivnimi v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, že od leta 1996 se udeležujejo vseh svetovnih konvencij LCI, evropskih forumov in posebnih oblik dela Lionsov v centralni in vzhodni Evropi. Danes je Slovenija v skoraj 60 klubih združujejo več kot 1.500 lionov, in je med državami z največjo gostoto članov LK na tisoč prebivalcev in ta še vedno raste. V Lions klubih se povezujemo ljudje različnih poklicev, ras, veroizpovedi in političnih profilov z namenom, da združimo svoje znanje in moči za dobrobit skupnosti v kateri živimo in delujemo. Vsak peti član slovenske Lions organizacije je članica. Od 8. maja 1999 v Sloveniji deluje tudi prvi ženski Lions klub - LK Celje Mozaik, temu je sledil LK Maribor Zarja, pa Ljubljana Viva...Lions klubi imajo tudi svoj podmladek, ta deluje v Leo klubih, ki v številnih klubih združujejo več sto mladih. Tudi člani slovenskih Leo klubov so med najaktivnejšimi v Evropi..
Stari Rimljani so mesec april imenovali Aprilis, kar pomeni odpreti in označuje čas v letu, ko se začne prebujati narava. Lionsi, ki s svojo velikodušnostjo odpiramo vrata ljudem, ki nanje potrkajo, kot je to storila Helen Keller davnega leta 1925, smo v njem našli simbolno povezavo. Distrikt 129 v letu 2017/18 vodi Marko Gospodjinački, ki je bil za guvernerja izvoljen maja 2017. Njegovo geslo je: Združeni v vrednotah! Guverner prihaja iz Lions kluba Bled Golf in je delo prevzel 1. julija 2017.

Save

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Na ustanovnem srečanju radgonskega Lions kluba 25 članov