Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Sanja se bori s hudo ter redko obliko raka

 

Mlada, 19-letna Sanja Pertoci iz Slovenskih goric, boleha za redko obliko raka-osteosarkom, in pomagajo ji lahko le v tujini, toda kako, če ni denarja

Sanja PertociGotovo je staršem in vsem najbližjim svojcem najhuje, ko izvedo, da nekdo izmed njihovih najdražjih boleha za kakšno hudo boleznijo. Še huje je, če strokovnjaki sporočijo, da ni realne možnosti za ozdravitev ljubljene osebe. In takšna tragedija je doletela svojce 19-letnega dekleta iz Slovenskih goric. Gre za Sanjo Pertoci, doma iz Sovjaka, dober streljaj od Svetega Jurija ob Ščavnici, ki se bori s hudo ter redko obliko raka – osteosarkom. Pred štirimi leti je mladenka zdravljenje s kemoterapijo uspešno prenesla, vendar se je rak, po treh letih in pol, iznenada spet ponovil.

Tokrat v še hujši obliki. Ker po mnenju zdravnikov pri nas ne obstaja nobena terapija več, ki bi omogočala ozdravitev te bolezni, njena družina sedaj išče vse možnosti zdravljenja tudi v tujini. Ker takšno zdravljenje in tudi nabava zdravil zanjo in njeno družino predstavljajo ogromen finančni strošek, se obračajo na ljudi dobre volje in vse tiste, ki jim lahko ponudijo kakršnokoli finančno pomoč.
Življenje je dejansko velikokrat kruto in nepravično, najhuje pa je, ko to na svoji koži občutijo mladi, kot je primer s Sanjo. Toda v vsaki žalostni zgodbi lahko vendarle upamo, da se bo končala s srečnim koncem, toda pri tem lahko tudi vsak posameznik nekoliko pomaga. Ko so pri simpatičnem in veselem dekletu, polnem življenja, pred štirimi leti odkrili raka, je sledil šok, ki se ga ne da opisati. Kljub šoku se je Sanja odpravila na zdravljenje s kemoterapijo. Ta ji je pred štirimi leti pomagala, zdravljenje je bilo uspešno in Sanja je takratni boj z zahrbtno boleznijo tudi dobila. Nekaj časa je bilo vse tako kot je treba, pred minulim božičem, leta 2017, pa je sledil nov šok, saj je rak ponovno udaril, tokrat še huje. Rak, ki ga je premagala pred leti, se je ponovno pojavil, tokrat na drugi strani in kar je najhuje - tokrat je bolezen še hujša. Sanji so namreč diagnosticirali hudo in redko obliko raka, ki se največkrat pojavi pri mladih med 10. in 25. letom starosti. Kljub novemu hudemu šoku, se Sanja in njena družina ne nameravajo predati, tako, kot so se borili prvič, se nameravajo tudi tokrat.
Zato ji želijo pomagati njeni prijatelji ter prijatelji njene družine, ki so začeli z akcijo „Stopimo skupaj in pomagajmo Sanji!" Veliko se jih je odločilo Sanjino zgodbo deliti in ji pomagati, ko se še drugič podaja v boj z zahrbtno boleznijo. „V tovrstnih situacijah smo se Slovenke in Slovenci velikokrat izkazali za solidarne in pripravljene pomagati, za vašo pomoč pa prosi tudi Sanjina družina. Izrecno v ta namen je za Sanjo odprt transakcijski račun, na katerega lahko nakažete sredstva za pomoč pri njenem zdravljenju. Vsem, ki želite pomagati, se Sanja ob tem iskreno zahvaljuje.

Podatki za nakazilo: NLB: SI56 0234 1184 4948 579 (Sanja Pertoci, Sovjak 18, 9244 Sv. Jurij ob Ščavnici).


Torej, gotovo je, da mlada Sanja potrebuje širšo družbeno pomoč, kajti v nasprotnem se bo težko borila proti hudi nadlogi imenovani rak. In če se dobri ljudje čim prej ne bodo odločili pomagati, se dekletu slabo piše. Zato naj nas vodi misel, da največ prejmemo, ko damo, ko odpremo srce za nekoga, ki nas potrebuje. Bistveno bolje se počutimo, ko v tem divjem, neumornem tempu življenja pomoči potrebnim prižgemo iskrico upanja in veselja, ko nekomu ogrejemo srce. Pred kratkim, ko so nas obiskali trije bradati možje, najprej sv. Miklavž, nato božič, in dedek mraz, smo veliko zapravljali... Sedaj pa, pozabimo na velika darila, pozabimo na histerično zapravljanje. Namesto tega raje delajmo dobro. Pomagajmo, ko lahko. Delimo tisto malo, kar imamo in lepšajmo življenje soljudem z drobnimi stvarmi. Nasmehi, pogledi, zahvalami in stiski rok. Pa bo ves svet lepši in svetlejši. Za vas, zate, za Sanjo iz Slovenskih goric, ki si želi le zdravje, življenje. Vsi, ki želite in zmorete ji pomagaje, in še naprej delajte dobro. Skupaj delimo ljubezen in dobroto drug z drugim. Tako nam bo lepše. Vedno, ko bo priložnost, pa le pomagajte, kdo ve, kdaj bo spet kdo med nami potreboval pomoč ali roko opore. Tokrat pa, upajmo, da bo družina Sanje Pertoci zbrala dovolj sredstev s katerimi se bo spet pomerila s hudo boleznijo, katero bi z našo pomočjo lažje premagala.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Sanja se bori s hudo ter redko obliko raka