Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Ob visokem življenjskem jubileju trije predsedniki obiskali in obdarili lovskega tovariša Jožeta Vogrina

LD Negova VogrinV Lovski družini Negova, kjer posebno pozornost namenjajo izobraževanju in usposabljanju članstva, ter še zlasti varovanju narave, okolja in prostoživečih živali, posebno pozornost namenjajo tudi svojim starejšim prijateljem jubilantom. Nikoli namreč ne pozabijo na svoje tovariše, člane zelene bratovščine, ki že desetletja aktivno delujejo v lovskih organizacijah, hkrati pa imajo okrogel življenjski jubilej. In tako je te dni delegacija LD Negova, v sestavi aktualnega starešine – predsednika Marjana Kšela, ter njegovih predhodnikov Slavka Lončariča, ki je LD Negova vodil 14 let, in Vlada Rojka, ki je bil starešina tri mandate oz. 12 let, obiskala enega najstarejših lovskih tovarišev Jožeta Vogrina, ki je obeležil 85. rojstni dan, hkrati pa je že skorajda pol stoletja lovec in član LD Negova. V Spodnjih Ivanjcih, kjer slavljenec domuje, se je prijetnemu srečanju, obdarovanju in čestitanju, ob lepo obloženi mizi, za kar sta poskrbeli njegova soproga Zvonka in sin Robert, pridružil še sosed, sicer aktualni tajnik LD Negova, Andrej Slogovič.

Ljubi naravo in divjad, v gozd bo hodil, dokler ga bodo noge nesle

Upokojenci nismo nikomur v breme

Upokojenci Slovenske goriceUpokojenci na območju Slovenskih goric se zavedajo, da lahko samo s skupnimi močmi dosežejo več pri reševanju takšnih in drugačnih problemov "tretje generacije". Zato, ne glede na dejstvo, da se je tudi nekdanja občina Lenart že pred leti razdelila na, najprej štiri, nato na šest novih občin, so upokojenci z tega območja še naprej ostali zelo povezani in enotni. Več kot 2.500 upokojencev, ki so včlanjeni v sedmih upokojenskih društvih: Benedikt (predsednik oz. zastopnik: Milan Hlevnjak), Cerkvenjak (Feliks Fekonja), Sv. Jurij (Hermina Križovnik), Lenart (Franc Belšak), Sv. Ana (Milan Bauman), Sv. Trojica v Slovenskih goricah (Ivan Herič) in Voličina (Stanko Kranvogel) v občinah: Benedikt, Cerkvenjak, Lenart in Sveta Ana, Sveta Trojica in Sveti Jurij, je namreč povezanih v Zvezo društev upokojencev (ZDU) Slovenskih goric, kjer s skupnimi močmi in enotni urejajo vse svoje potrebe in aktivnosti, in so s takšnim načinom zelo zadovoljni.

Kar 500 upokojencev Slovenskih goric na slikoviti Sveti Ani

Ni vsaka riba „hotiška riba" - letos so ponudili dve toni rib in niti ene niso vrnili v Muro...

Hotiški ribiški dneviDrugo polovico minulega tedna, od četrtka do sobote, je eno najlepših in večjih panonskih vasi Hotizo, zaznamovala njihova največja turistična prireditev, tradicionalni 24. Hotiški ribiški dnevi, ki jo je spet odlično pripravilo Turistično društvo Hotiza. Hotiški ribiški dnevi so tradicionalna poletna turistična prireditev, ki obiskovalcem nudi kulinarične in kulturne užitke ob pristni domači kapljici. Vzporedno s kulturnimi dogodki, med katerimi izstopa mednarodna likovna kolonija z naslovom "Življenje ob reki Muri" pa so obiskovalci, ki jih je bilo veliko od blizu in daleč, ne le iz Slovenije, temveč zlasti iz sosednjih držav, Hrvaške, Madžarske in Avstrije, spoznavali tukajšnje življenje in neokrnjeno naravo ob reki Muri. Z omenjeno prireditvijo pa sovpadajo tudi izvrstne murske ribe, pripravljene na "hotiški način", saj kot pribito drži slogan: Ni vsaka riba – hotiška riba.

V Hotizi je potekala tradicionalna turistično - kulinarična in kulturna prireditev, 24. „Hotiški ribiški dnevi 2019

Tudi 25. žetev zlatega klasa na Stari Gori pritegnila lepo pozornost

Žetev Stara GoraV današnjem času, ko večino kmečkih del opravijo stroji in mehanizacija, če že ne roboti, je prireditev Žetev zlatega klasa, ki jo Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, prireja že 25 let, hvalevredna zgodba. Društvo vsako leto na Stari Gori, ob edinem delujočem mlinu na veter v Sloveniji, prireja žetev in košnjo pšenice na stari način. Organizatorji prireditve: Društvo kmečkih žena Sv. Jurij ob Ščavnici, KGZS - Javna služba kmetijskega svetovanja Gornja Radgona in PGD Stara Gora, so tudi letos pritegnili lepo število obiskovalcev, ki so si ogledali to zanimivo etnografsko obarvano prireditev. Poleg obiskovalcev in tekmovalcev v starih opravilih je bilo zraven tudi kar nekaj gostov, kot so: župan občine Sv. Jurij ob Ščavnici Anton Slana, poslanka DZ RS Mojca Žnidarič, župan občine Lovrenc na Pohorju Marko Rakovnik, Vinska kraljica Slovenije Meta Frangež in vinska kraljica DV Mala Nedelja Danijela Kosi.

Podeželske ženske ohranjajo tradicijo žetve in mlatitve

Veliko zabave, penin, vina in kulinarike na 13. dnevu odprtih kleti

Dan odprtih kletiNa Gornjem grisu v Gornji Radgoni, kjer domujejo glavne vinske kleti družbe Radgonske gorice, in vse tja do mostu na reki Muri, je bilo minulo nedeljo sila veselo in razigrano, kot se tudi spodobi za mesto penine in sejmov. Na sporedu je namreč bil že 13. dan odprtih kleti! Vreme in razpoloženje sta bila »od sonca razvajena« in organizatorji iz podjetja Radgonske gorice so poskrbeli, da nikomur ni bil dolgčas, pa tudi žejen ali lačen nihče ni bil.

Zlata penina je leto dni zorela na dnu reke Mure

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Martina potrebuje „najdražje plesne čeveljce" v Sloveniji

 

Pomagajmo študentki Martini pri nakupu najdražjih plesnih čevljev – invalidskega vozička, ki stane 7.500 evrov

Martina SmodišV lepi panonski vasi, da levem bregu reke Mure, z okoli 800 prebivalci Melincih, v občini Beltinci, domuje 22-letna Martina Smodiš, ki je zaradi cerebralne paralize že od rojstva priklenjena na invalidski voziček. Martina, ki ima možgansko poškodbo, ki je posledica prezgodnjega rojstva, pravi, da za vijuganje skozi življenje uporablja invalidski voziček. Toda Martina ni dekle, ki bi obupalo nad svojo usodo in je že od majhnih nog, prava borka, ki je po osnovni šoli končala še gimnazijo v Ljutomeru, sedaj je uspešna študentka.

Ves čas, kljub telesni hibi, Martina zelo rada pleše in je že dalj časa aktivna članica Plesnega kluba Zebra. Tudi invalidi namreč lahko plešejo lepo, graciozno in usklajeno z uporabo plesnega vozička. Martina, študentka 3. letnika študijskega programa Medjezikovno posredovanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleg študija tudi aktivno sodeluje v raznih dejavnostih in organizacijah, povezanimi z invalidi in okolico. Kot pravi tudi ples ji daje svobodo gibanja. Daje ji moč izražanja sebe. In tako je že tretje leto aktivna članica PK Zebra, edinega kluba v Sloveniji, ki se pod okriljem Paraolimpijskega komiteja Slovenije ukvarja s športnim plesom na vozičkih.
Na plesnem podiju se ji je lani pridružil Roman Maček, s katerim sta se odlično ujela in skupaj že kmalu uspela doseči kar nekaj odličnih rezultatov. Postala sta kar trikratna državna prvaka. Udeležujeta se tudi mednarodnih tekmovanj v plesu na vozičkih, kjer dosegata zavidljive rezultate. Tako sta na Nizozemskem aprila letos osvojila celo 3. mesto v standardnih plesih in 5. mesto v latinsko ameriških. Martina s soplesalcem Romanom redno dnevno trenira ter izboljšuje kondicijo in tehniko, a se jima občutnejši plesni napredek izmika. Martina namreč pleše z neprimernim športnim vozičkom, ki je v bistvu rabljen in zelo star, neustrezno predelan teniški voziček. Po meri izdelani plesni vozički, s kakršnimi tekmujejo njuni konkurenti na tekmovanjih, so dragi in seveda popolnoma prilagojeni na plesalca invalida. Zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji pa ne pokriva niti delnih, kaj šele celotnih stroškov nakupa takšnega plesnega vozička, čeprav bi to bilo v veliko podporo invalidnemu dekletu, ki ni sama kriva za svojo bolezen.
In kaj ji je sedaj ostalo, kot zbiranje sredstev, in sicer Martina ob pomoči Humanitarnega zavoda Vid zbira sredstva ne samo za nakup, po njenih besedah »najdražjih plesnih čeveljcev« v Sloveniji, ampak tudi pri kritju vseh ostalih stroškov, ki so povezani z njenim plesnim izražanjem. Kot so treningi, sofinanciranje tekem, ustrezne terapije za stimulacijo mišic, gyrotonic vadba, kineziotaping, hidroterapije, terapevtske masaže in podobne obravnave, ki bodo pomagale njenemu telesu pri nadzorovanju »plesnih korakov« z njenim vozičkom. Že stroški, povezani s plesom, oblekami, tekmovanji, predstavljajo velik finančni zalogaj, nakup novega vozička pa so že sanje, ki jih Martini lahko uresničimo s skupnimi močmi. Da bi lahko celotni projekt za Martino bil izpeljan in bi pripomogel k osvajanju novih mest na tekmovanjih, je potrebnih okoli 7.500 evrov. Mogoče se marsikomu zdi ta znesek visok, a glede na vse, kar bo omogočil in prinesel Martini je neprecenljiv.
Marsikdo izmed nas najbrž rad zapleše in se prepusti glasbi, zato lahko delimo del svojega navdušenja za ples z Martino in ji omogočimo plesati. Samo predstavljamo si lahko, kaj vse bi lahko dosegla na pravem plesnem vozičku, ko pa jima je z Romanom uspelo doseči lepe rezultate že s tem vozičkom, ki ga ima zdaj. Zato se vsekakor izplača pomagati Martini priti do novega prilagojenega vozička.
„Če bi nam uspelo zbrati potrebna sredstva, bi si lahko privoščila po meri izdelan športni plesni voziček češkega proizvajalca, ki bi bil zame najbolj optimalna izbira glede na moje zmožnosti oziroma oviranosti", pravi Martina in dodaja, da bi nov voziček njej in soplesalcu omogočil, da uresničita visoko zastavljene cilje. „Ples je zame svoboda telesa in duha. Daje mi možnost izražanja, sprostitev od stresnega vsakdanjika in je tisto nekaj, kar je samo moje in me osrečuje. Sploh pa se zelo prijetno počutim v družbi kolegov iz Plesnega kluba Zebra". Martina si želi, da bi čim prej zbrala potrebnih 7.500 €, in tudi voziček dobila čim prej. Idealno bi bilo do meseca februarja 2019. Z Romanom se namreč redno udeležujeta državnih prvenstev in različnih mednarodnih tekmovanj, v zadnjem letu pa tekmujeta na uradni lestvici IPC.
„Da bi ostala v gibanju in dosegla visoko zastavljene cilje, potrebujem nov športni plesni voziček, ki bi me lahkotno ponesel po plesišču. Vrednost po meri izdelanega plesnega vozička je 7.500 EUR, kar je zame prevelik finančni zalogaj. Življenje me je obdarilo z energijo, predanostjo, strastjo in vztrajnostjo. Če z menoj delite te občutke, se vam iz srca zahvaljujem za pomoč pri nakupu 'Najdražjih plesnih čeveljcev'. Sredstva zbiram na namenskem računu Humanitarnega zavoda Vid, TRR: SI56 0510 0801 0018 831; Koda in namen: CHAR in »voziček za Martino; Sklic: SI00 26102018", je že v naprej hvaležna prijazna in vesela Martina, ki upa, da se jim bodo s pomočjo ljudi dobre volje, uresničevala njene plesne sanje!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Martina potrebuje „najdražje plesne čeveljce" v Sloveniji