Med srčnimi bolniki skrajnega severovzhoda države je dišalo po pečenem kostanju

Koronarci KonjiščeKoronarno društvo Radenci, ki združuje okrog 140 članic in članov (srčno – žilnih bolnikov) iz širšega območja severovzhodne Slovenije, predvsem, iz Pomurja in Slovenskih goric, s številnimi dejavnostmi, nenehno skrbi za boljše počutje članstva in sploh društva. Tako kot celo leto, se številne aktivnosti, kot so strokovna predavanja, na katerih članstvo in vse druge seznanjajo o različnih temah povezanih s srčnimi in žilnimi obolenji, delavnice, predstavitve, telovadba, vaje, izleti, hoje..., vrstijo tudi v teh jesenskih dnevih.

Koronarcem druženje veliko pomeni

Župnik ji je doma ob obhajilu podelil sveto hostijo

Terezija Kocbek - jubilejŽe nekoč, ko še ni bilo avtomobilov in drugih prevoznih sredstev, ko ljudje niso toliko hodili od hiše do hiše, saj so morali hoditi peš, so se mnogi bolj kot danes veselili obiskov. A tudi tokratnega obiska, ko so se številni pripeljali z avtomobili, se je še posebej razveselila 90 - letna slavljenka Terezija Kocbek, ki živi na Orehovskem Vrhu, dober streljaj iz Gornje Radgone, z ene in iz Radencev z druge strani. Ob njenem lepem življenjskem jubileju, sta jo namreč obiskali delegaciji Rdečega križa in župnijskega Karitasa, ki so ji prišli voščit za njen 90. rojstni dan, ki ga je praznovala v družbi svojih najbližjih. Delegacijo KO RK Črešnjevci - Zbigovci sta predstavljala predsednik Janko Avguštin in Dragica Vrbančič, delegacijo Karitasa pa: Cvetka Kurnik, Mira Hamler in Ana Rauter, ter radgonski župnik Franc Hozjan. Po izrečenih čestitkah in izročitvi priložnostnih daril, je župnik Hozjan slavljenko povabil k sv. obhajilu in ji podelil sv. hostijo. Šele po vseh opravljenih formalnostih, so bili vsi povabljeni k bogato obloženi mizi, ki sta jo pripravila »stara« gospodarja posesti Dragica in Franc Kocbek.

Terezija Kocbek z Orehovskega Vrha obeležila visok življenjski jubilej

Negovski gasilci ob njegovem visokem jubileju obiskali tovariša Maksa Lončariča

Maks Lončarič jubilejTe dni, ko praznuje Maks Lončarič lep okrogel jubilej – 80. rojstni dan, so ga med drugimi obiskali tudi gasilski tovariši. Na njegovem domu v Negovi, natančneje v zaselku Negovska vas, kjer živi, je prijaznega Maksa obiskala močna gasilska delegacija PGD Negova, kjer je tudi sam član že več kot 60 let, na čelu z aktualnim predsednikom Štefanom Puckom. Po opravljenih čestitkah in izročenem darilu, so obiskovalci in gostje zasedli bogato obloženo mizo, za kar sta poskrbeli hčerka Jožica in slavljenčeva žena Pepika. Potem, ko so ob napitnici »Kolko kapljic tolko let...«, nazdravili s penino, kot se za tak jubilej spodobi, je stekel prijazen pogovor s slavljencem. Ob tem so obujali tudi spomine na Maksovo prehojeno pot v gasilkah vrstah PGD Negova.

Če je nekdo član gasilske druščine več kot 60 let...

Puconci so gostili tradicionalni prireditvi Dödolijada (zmaga v Pečerovce) in Zlata kijanca (zmaga v Bodonce)

DödolijadaKulturno-turistično društvo (KTD) Puconci, je na igriščih ob puconski osnovni šoli pripravilo svoji tradicionalni prireditvi, 16. Dödolijado in 21. Zlata kijanco, prvič pa tudi biciklijado. Ob zanimivem kulinaričnem tekmovanju v pripravi priljubljene prekmurske jedi – dödolov, je potekala tudi kulinarična razstava domačih jedi, ob vseh teh dobrotah pa so se marsikomu pocedile sline, mnogi rekreativci pa so se podali na daljše ali krajše kolesarske potepe. Pod žgočim soncem in odprtim ognjem, kar za tekmovalke in tekmovalce, ni bilo ravno prijetno, se je zbralo več kot 30 ekip, sestavljenih iz članov iz društev in vasi, ki so na svojevrsten način prikazali tradicionalno jed naših dedkov in babic.

Prijetne dišave po dödolih so pritegnile množice

V praksi potrjujejo „demenci prijazno točko"

Sprehod DSO GRPodobno kot že nekaj let so v Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona svetovni dan Alzheimerjeve bolezni obeležili s pohodom ali sprehodom v bližnji mestni park. Že zjutraj je na enoti za stanovalce z demenco, vladalo posebno vzdušje. Po zajtrku so se namreč stanovalci ob pomoči domskega osebja uredili, oblekli, nekateri so si pripravili invalidske vozičke in »hojice« ter se že pred napovedano uro zbrali v avli doma. Kot prostovoljci so se jim pridružili še nekateri iz bivalne enote in nekaj zaposlenih ter direktor DSO, mag. Marjan Žula. Kmalu je povorka počasi krenila proti bližnjemu mestnemu parku.

Sprehod za spomin ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni

Srečali so se maturanti generacije 1953/54, med njimi tudi upokojeni nadškof in številne druge znane osebnosti

Maturantje Prve gimnazije MBPoletje je med drugim tudi čas, ko se srečujejo nekdanji sošolci ob takšnih in drugačnih obletnicah mature. In takšna srečanja, druženja in obujanje spominov na mlada, osnovnošolska ali srednješolska leta, so vedno prijetna in vesela. Toliko bolj, če se srečajo dedki in babice, ki so maturirali pred častitljivimi 65 leti. Prav takšno srečanje je pred dnevi potekalo v Mariboru in posredno v Slovenskih goricah, saj od tam prihaja veliko maturantov. Polde Matjašič iz Lenarta je namreč poskrbel za nepozabno srečanje in druženje maturantov generacije 1953/54 nekdanje realke/prve gimnazije Maribor.

Maturirali so pred davnimi 65 leti

Gasilci pred upokojenkami in veterani

Bujta repaV okviru 24. Pomurskega poletnega festivala, ko so v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi jubilejno, 10. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne dediščine. In v neuradni svetovni prestolnici bujte repe Veliki Polani je tokrat nastopilo 14 predvsem domačih ekip iz Prekmurja, samo tekmovanje pa je potekalo pod vodstvom Nine Lebar, in pod budnim očesom članov strokovne komisije (Strokovna učitelja kuharstva na SŠGT Radenci, Zdenka Tompa in Dušan Zelko, ter vodja kuhinje v hotelu Lipa v Lendavi, Jože Horvat). Pri kuhanju na odprtem ognju in v kotličku, je tekmovalcem gotovo bilo zelo vroče, kajti že brez ognja je bila temperatura krepko nad 30 stopinj, a ker je šlo bolj za druženje kot zmago, ni bilo nobene bojevitosti in vsi so se vmes hladili s tekočimi pripomočki.

Desetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe

Uličarji pred „Šestko" in Brodarji

Vaške igre LutverciNa domačem nogometnem igrišču Lutvercih je tamkajšnje Športno društvo Luverci, minuli konec tedna, pripravilo vaške šaljive igre ter streljanje s fračo. Zanimivih iger se je udeležilo pet ekip, ob tem se je v streljanju s fračo borilo 30 oseb, od tega 23 moških in sedem žensk. Številni gledalci pa so uživali v smehu, saj so duhovite in predvsem šaljive, predvsem starinske igre, bile vesele in smešne, a ne tudi za tekmovalce, ki so pogosto bili mokri in so morali premagati mnoge ovire.

Na vaških igrah v Lutvercih jih je 30 streljajo s fračo

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Martina potrebuje „najdražje plesne čeveljce" v Sloveniji

 

Pomagajmo študentki Martini pri nakupu najdražjih plesnih čevljev – invalidskega vozička, ki stane 7.500 evrov

Martina SmodišV lepi panonski vasi, da levem bregu reke Mure, z okoli 800 prebivalci Melincih, v občini Beltinci, domuje 22-letna Martina Smodiš, ki je zaradi cerebralne paralize že od rojstva priklenjena na invalidski voziček. Martina, ki ima možgansko poškodbo, ki je posledica prezgodnjega rojstva, pravi, da za vijuganje skozi življenje uporablja invalidski voziček. Toda Martina ni dekle, ki bi obupalo nad svojo usodo in je že od majhnih nog, prava borka, ki je po osnovni šoli končala še gimnazijo v Ljutomeru, sedaj je uspešna študentka.

Ves čas, kljub telesni hibi, Martina zelo rada pleše in je že dalj časa aktivna članica Plesnega kluba Zebra. Tudi invalidi namreč lahko plešejo lepo, graciozno in usklajeno z uporabo plesnega vozička. Martina, študentka 3. letnika študijskega programa Medjezikovno posredovanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, poleg študija tudi aktivno sodeluje v raznih dejavnostih in organizacijah, povezanimi z invalidi in okolico. Kot pravi tudi ples ji daje svobodo gibanja. Daje ji moč izražanja sebe. In tako je že tretje leto aktivna članica PK Zebra, edinega kluba v Sloveniji, ki se pod okriljem Paraolimpijskega komiteja Slovenije ukvarja s športnim plesom na vozičkih.
Na plesnem podiju se ji je lani pridružil Roman Maček, s katerim sta se odlično ujela in skupaj že kmalu uspela doseči kar nekaj odličnih rezultatov. Postala sta kar trikratna državna prvaka. Udeležujeta se tudi mednarodnih tekmovanj v plesu na vozičkih, kjer dosegata zavidljive rezultate. Tako sta na Nizozemskem aprila letos osvojila celo 3. mesto v standardnih plesih in 5. mesto v latinsko ameriških. Martina s soplesalcem Romanom redno dnevno trenira ter izboljšuje kondicijo in tehniko, a se jima občutnejši plesni napredek izmika. Martina namreč pleše z neprimernim športnim vozičkom, ki je v bistvu rabljen in zelo star, neustrezno predelan teniški voziček. Po meri izdelani plesni vozički, s kakršnimi tekmujejo njuni konkurenti na tekmovanjih, so dragi in seveda popolnoma prilagojeni na plesalca invalida. Zdravstvena zavarovalnica v Sloveniji pa ne pokriva niti delnih, kaj šele celotnih stroškov nakupa takšnega plesnega vozička, čeprav bi to bilo v veliko podporo invalidnemu dekletu, ki ni sama kriva za svojo bolezen.
In kaj ji je sedaj ostalo, kot zbiranje sredstev, in sicer Martina ob pomoči Humanitarnega zavoda Vid zbira sredstva ne samo za nakup, po njenih besedah »najdražjih plesnih čeveljcev« v Sloveniji, ampak tudi pri kritju vseh ostalih stroškov, ki so povezani z njenim plesnim izražanjem. Kot so treningi, sofinanciranje tekem, ustrezne terapije za stimulacijo mišic, gyrotonic vadba, kineziotaping, hidroterapije, terapevtske masaže in podobne obravnave, ki bodo pomagale njenemu telesu pri nadzorovanju »plesnih korakov« z njenim vozičkom. Že stroški, povezani s plesom, oblekami, tekmovanji, predstavljajo velik finančni zalogaj, nakup novega vozička pa so že sanje, ki jih Martini lahko uresničimo s skupnimi močmi. Da bi lahko celotni projekt za Martino bil izpeljan in bi pripomogel k osvajanju novih mest na tekmovanjih, je potrebnih okoli 7.500 evrov. Mogoče se marsikomu zdi ta znesek visok, a glede na vse, kar bo omogočil in prinesel Martini je neprecenljiv.
Marsikdo izmed nas najbrž rad zapleše in se prepusti glasbi, zato lahko delimo del svojega navdušenja za ples z Martino in ji omogočimo plesati. Samo predstavljamo si lahko, kaj vse bi lahko dosegla na pravem plesnem vozičku, ko pa jima je z Romanom uspelo doseči lepe rezultate že s tem vozičkom, ki ga ima zdaj. Zato se vsekakor izplača pomagati Martini priti do novega prilagojenega vozička.
„Če bi nam uspelo zbrati potrebna sredstva, bi si lahko privoščila po meri izdelan športni plesni voziček češkega proizvajalca, ki bi bil zame najbolj optimalna izbira glede na moje zmožnosti oziroma oviranosti", pravi Martina in dodaja, da bi nov voziček njej in soplesalcu omogočil, da uresničita visoko zastavljene cilje. „Ples je zame svoboda telesa in duha. Daje mi možnost izražanja, sprostitev od stresnega vsakdanjika in je tisto nekaj, kar je samo moje in me osrečuje. Sploh pa se zelo prijetno počutim v družbi kolegov iz Plesnega kluba Zebra". Martina si želi, da bi čim prej zbrala potrebnih 7.500 €, in tudi voziček dobila čim prej. Idealno bi bilo do meseca februarja 2019. Z Romanom se namreč redno udeležujeta državnih prvenstev in različnih mednarodnih tekmovanj, v zadnjem letu pa tekmujeta na uradni lestvici IPC.
„Da bi ostala v gibanju in dosegla visoko zastavljene cilje, potrebujem nov športni plesni voziček, ki bi me lahkotno ponesel po plesišču. Vrednost po meri izdelanega plesnega vozička je 7.500 EUR, kar je zame prevelik finančni zalogaj. Življenje me je obdarilo z energijo, predanostjo, strastjo in vztrajnostjo. Če z menoj delite te občutke, se vam iz srca zahvaljujem za pomoč pri nakupu 'Najdražjih plesnih čeveljcev'. Sredstva zbiram na namenskem računu Humanitarnega zavoda Vid, TRR: SI56 0510 0801 0018 831; Koda in namen: CHAR in »voziček za Martino; Sklic: SI00 26102018", je že v naprej hvaležna prijazna in vesela Martina, ki upa, da se jim bodo s pomočjo ljudi dobre volje, uresničevala njene plesne sanje!

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dobrodelnost Martina potrebuje „najdražje plesne čeveljce" v Sloveniji