Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Po Prlekiji v živi sliki in besedi s Künštnimi Prleki

 

Premierno so predstavili film: Prleki med Muro in Dravo

V Biotermah Mala Nedelja je potekala posebna slovesnost na kateri je Etnološko kulturno društvo EKD „Künštni Prleki“ predstavilo rezultate projekta z naslovom: V živi sliki in besedi po enajstih občinah LAS Prlekija.

Künštni prlekiMed rezultati projekta, katerega so začeli uresničevati junija 2010 in ga sedaj zaključujejo, so tudi štirje filmi pod skupnim naslovom Prleki med Muro in Dravo, ki so jih tudi premierno predvajali kakšnim stopetdesetim pomembnim Prlekom in drugim gostom. O projektu, katerega vrednost je 33.384 evrov, sta govorila predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec, ki je med drugim dejal: Tokrat smo Prleki dobili zanimiv zapis in pričevanje o ljudeh ki so ponosni, pridni in delovni, in projektni vodja Klaus Dieter Požgan. Projekt je bil v vrednosti 30.900 evrov sofinanciran iz Programa za razvoj podeželja RS za obdobje 2007-2013 Leader, ostalih 2.480 evrov pa je zagotovil nosilec projekta. Kot partnerje so vključili še enajst prleških občin: Apače, Gornja Radgona, Križevci, Ljutomer, Ormož, Radenci, Razkrižje, Središče ob Dravi, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Tomaž in Veržej.

Scenarij za film, sestavljen iz zanimivih zgodb, ki predstavljajo posebnosti med Muro in Dravo, sta napisala Belec in Požgan, režiral ga je Belec, nastal pa je v produkciji TV Idea – Kanal 10. Snemanje je potekalo ob potovanju članov društva Künštni Prleki s starimi kolesi po Prlekiji, kjer so se srečevali z domačini ter ob pomoči društev in organizacij spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti. Naredili so še promocijske plakete in razglednice, izdali promocijske zgoščenke, organizirali predstavitve in drugo. Tako nadaljujejo svoje prizadevanje za ohranjanje in negovanje kulturne dediščine Prlekije, ljudskega izročila in pristnega narečja tega območja.

Projektne aktivnosti so prispevale k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija ter k prepoznavanju lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnost za razvoj. Prvi v seriji filmov, kjer so Künštni Prleki ob Muri potovali po občinah Apače, Gornja Radgona in Radenci, je premierno že predvajan na pomurski televiziji TV Idea. Ostala nadaljevanja bodo nato na sporedu še naslednje nedelje na istem programu. Z željo, da bi filme približali Prlekom bodo v naslednjih tednih po občinah potekale še dodatne predstavitve filmov. „S projektom smo želeli prispevati k povečanju pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekije in hkrati domače ljudi spomniti, da lokalne posebnosti prepoznajo kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnost za razvoj,” je povedal projektni vodja Klaus Dieter Požgan, predsednik EKD Künštni Prleki Milan Belec pa dodaja: „Med snemanji smo s čolni dodobra spoznali Muro in pokukali na Dravo ter si med tem s kolesi dodobra ogledali prleško pokrajino. Srečevali smo predstavnike občin ter domačine, se družili z društvi in organizacijami, ki delujejo v posameznih občinah, spoznavali kulturne, etnološke in naravne znamenitosti posameznih delov Prlekije in spremljali pomembnejše dogodke in prireditve, ki se tam odvijajo”.

Belec je predstavil tudi ciljne skupine projekta (Prebivalci in organizacije na območju LAS Prlekija; Lokalne skupnosti območja LAS Prlekija; Turistična, kulturna in druga društva območja LAS Prlekija; Prebivalci drugih slovenskih regij; Potencialni obiskovalci območja; Lokalne in regionalne TV hiše na območju RS Slovenije); cilje projekta (Povečanje pripadnosti prebivalcev skupni identiteti območja LAS Prlekija; Prepoznavanje lokalnih posebnosti kot vrednote v duhovnem in materialnem smislu in kot priložnosti za razvoj; Izboljšanje samopodobe prebivalcev Prlekije; Dvig zanimanja za turistično ponudbo podeželskega območja LAS Prlekija; Povečanje prepoznavnosti in atraktivnosti območja Prlekije v slovenskem in širšem prostoru), ter rezultate projekta (štirje posneti filmi o obravnavanem območju LAS Prlekija; 150 prebivalcev neposredno vključenih v projekt; 20.000 posredno informiranih prebivalcev projektnega območja; 100 promocijskih DVD-jev za lokalne skupnosti in sodelujoče organizacije, medijske in TV-hiše; 12 multimedijskih vsebinsko zaokroženih odlomkov prirejenih za internetno prezentacijo s predstavitvijo tipičnih znamenitosti posameznih lokalnih skupnosti; promocijski plakati; promocijske razglednice; šest predstavitev na območju LAS; Promocijska predstavitev za župane, medijske in TV hiše in predstavnike turističnih organizacij z novinarsko konferenco...).

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Po Prlekiji v živi sliki in besedi s Künštnimi Prleki