Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Slavnostna otvoritev Kulturnega in upravnega središča

 

Otvoritev Kulturnega in upravnega središča v Svetem Juriju ob Ščavnici

Otvoritev Kulturnega in upravnega središčaOtvoritvena slovesnost, ki jo je vodil igralec Boris Ostan, se je začela s pozdravnim govorom Antona Slana, župana občine Sveti Jurij ob Ščavnici. »Skupaj s člani občinskega sveta prejšnjega in sedanjega sestava ter s sodelavci občinske uprave smo zaznali priložnost, zmogli drznost in preudarnost za odločitev desetletja« je povedal župan in dodal, da je ta investicija tudi nek prispevek občine k zmanjšanju negativnih posledic recesije.

Za izgradnjo Kulturnega doma, skupna površina znaša 1.051m², je občina Sveti Jurij ob Ščavnici na javnem razpisu Ministrstva za kulturo pridobila sredstva v višini 996.000,00 € od 1.419.000,00 € pogodbene vrednosti investicije. Služba vlade za lokalno politiko in regionalni razvoj je iz naslova Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov za izgradnjo Kulturno promocijskega centra, v površini 732m², zagotovila 996.000,00 € od 1.448.000,00 € pogodbene vrednosti investicije. Objekt je v prostor s soprojektanti umestil odgovorni arhitekt Vojko Pavčič iz projektantskega ateljeja Dialog s sedežem v Mariboru, ki je za to projektno zasnovo Kulturnega in upravnega središča na arhitekturnem natečaju leta 2009 dobil prvo nagrado.

Zbrane je nagovoril tudi Tone Peršak, župan občine Trzin, ki je pobratena z občino Sveti Jurij ob Ščavnici. Poudaril je, da je »izjemno pogumno, da se je občina v teh časih odločila za tako pomembno investicijo ter da je institucijo namenjeno kulturi, postavila v sámo srce občine«. Boris Ostan je z recitali pesmi rojaka Edvarda Kocbeka zaokrožil svojo misel, da »z odprtjem kulturnega središča doživljamo čudež, kjer se bo rodilo novo upanje, da bomo v teh prostorih vzpostavili dialog ter poiskali skozi srečevanje v kulturi in umetnosti tiste skupne točke, ki lahko naše bivanje osmislijo v dimenzijah, ki se jih ne da meriti, ne z državnimi ne občinskimi proračuni«. Boris Ostan se je dotaknil tudi besed rojaka Vekoslava Grmiča, ki pravi: »dve stvari sta človeku potrebni, če hoče uresničiti sam sebe in pomagati drugim, da najdejo svojo podobo, imeti mora dovolj poguma, da se poda na svojo življenjsko pot, in imeti mora čut za odprtost do drugih«.

Kakšno je stanje duha in o pomenu vrednot v današnjem času je spregovoril slavnostni govornik akademik Jože Trontelj, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Kot človek z zanimanjem za etiko je poudaril, da je v človeku prirojena potreba po vrednotah; »že dalj časa opažamo, da se je ozračje med ljudmi spremenilo, kar ni samo posledica informacijske revolucije, največje družbene spremembe na račun znanosti in tehnologije doslej – pomembnejše od industrijske revolucije pred dvesto leti. Med drugimi vzroki sta nedvomno naraščajoča negotovost prihodnosti in kriza identitete v globalnem svetu. Druge vrednote, ki polagoma izgubljajo svoj položaj v evropski, tudi slovenski družbi, pa so zaupanje v znanost, v politični sistem in v poštenje. Narašča brezobzirna tekmovalnost in želja po materialnih dobrinah«.

Simona Filipič, predsednica Zveze kulturnih društev, je po simbolni predaji ključa akad. prof. dr. Jožeta Trontlja, v svojem nagovoru izpostavila, da se »funkcionarji zavedajo pomena ljubiteljskih in profesionalnih kulturnih dejavnosti, zato jih podpirajo, spodbujajo in omogočajo«.

V spremljevalnem programu so sodelovali: Društvo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici, Ljubiteljsko dramsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, Mešani pevski zbor Sv. Jurij ob Ščavnici, Folklorno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, Ljudske pevke Sv. Jurij ob Ščavnici, Likovno društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, Godba na pihala Sv. Jurij ob Ščavnici, Mešani pevski zbor DU Sv. Jurij ob Ščavnici, Kulturno glasbeno društvo Dežurni krivci, Literarno kulturno ljubiteljsko društvo Sv. Jurij ob Ščavnici, Twirling klub Sv. Jurij ob Ščavnici, učenci OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici in otroci iz vrtca Sonček, Pevski zbor profesorjev ljutomerske gimnazije, učenci glasbene šole Gornja Radgona, Mladinski klub Čebela, Jürjovški nabijači, Country band & Lana Lančič.

V Kocbekovi dvorani je snemalna ekipa RTV Slovenija s scenaristom Janijem Kovačičem poskusno predvajala kratki izsek dokumentarnega filma o Edvardu Kocbeku, ki bo čez nekaj mesecev v tej dvorani tudi premierno predstavljen.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Slavnostna otvoritev Kulturnega in upravnega središča