Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Jurovski dol zasedli folkloristi

 

Na III. Jurjevem srečanju nastopili tudi gostje iz Hrvaške

JurjevoMnogi ljubitelji folklore iz Slovenskih goric in tudi od drugod so konec minulega tedna izkoristili priložnost spremljanja izjemnega dogodka. V organizaciji Folklorne skupine Jurovčan, ki deluje v okviru Kulturnega društva Ivan Cankar iz Jurovskega Dola, je namreč v domačem kulturnem domu, potekalo III. Jurjevo srečanje folklornih skupin.

S to prireditvijo so zaključili letošnje Jurjeve dneve, s katerimi so Jurovčani obeležili 6. občinski praznik Občine Sv. Jurij v Slovenskih goricah in tudi god farnega patrona Sv. Jurija. Številnim prireditvam pa je letos dal svoj pečat novo urejeni krajevni center, saj je zelo primeren za organizacijo prireditev, zato so se na njem zbrale in predstavile tudi vse nastopajoče skupine, nato pa v povorki odšle v prepolni kulturni dom, kjer je vse prisotne pozdravil in nagovoril tudi domači župan Peter Škrlec.

„Po Sv. Juriju, se tako kot pri nas, imenuje veliko naselij in cerkva po svetu. Na Jurjeva srečanja folklornih skupin v prvi vrsti vabimo folkorne skupine, ki so na različne načine povezane z imenom Sv. Jurija ali v svojih odrskih postavitvah predstavljajo običaj zelenega Jurija, znanilca pomladi, in tudi naše sosednje folklorne skupine“, je med drugim povedal predsednik kulturnega društva Miroslav Breznik, ki se je v pozdravnem nagovoru zahvalil vsem sodelujočim folklornim skupinam, ustanovam, donatorjem in društvom v kraju, ki so pomagali pri organizaciji prireditve.

Na samem srečanju se je najprej predstavila domača Otroška folklorna skupina Šleka pac OŠ Jožeta Hudalesa, pod mentorstvom Barbare Waldhűtter, z odrsko postavitvijo »Pred šolo«. Prikazali so igranje otrok, njihove dogodivščine ter nagajanja med deklicami in dečki, nakar so le skupaj zapeli in zaplesali. Folklorna skupina KUD „Klaruš“ Maruševec, iz sosednje Hrvaške, pod vodstvom Ane Rehvald, se je predstavila z okrašenim zelenim Jurijem in odrskima postavitvama »Kuda Jura hodi« in »Igrajte nam muzikaši«. V izvirnih folklornih kostumih iz Maruševca so predstavili pesmi in plese hrvaškega Zagorja. FS Metla Kulturno turističnega društva Miklavž pri Ormožu z mentorico Leonido Novak, se je predstavila z odrsko postavitvijo »Kaj pač kmeti fali«. Prikazali so običaj kožuhanja na kmetiji, opazovanje med fanti in dekleti ter medsebojno nagajanje. Zaplesali so vzhodnoštajerske plese. FS Triglav KUD Triglav Slovenski Javornik - Jesenice na Gorenjskem, ki jo vodi Malči Možina, je v svojem dolgoletnem delovanju zelo veliko nastopala po svetu, je v odrski postavitvi »Jabolko ne pade daleč od drevesa« prikazala zaskrbljenega očeta, ki svoje lahkomiselne hčere, za katero ve, da zanjo gleda več fantov, ne pusti na ples, vendar mu vseeno uide in se pridruži fantom na plesu, zaradi česar gre oče za njo. Ker je sam podobnega značaja ga glasba in ples premamita. Zaplesali so mazurko, ceperle, štajeriš s petjem, nojkatoliš, krajcpolko, in grabčev ples.

Prireditev je zaključila domača FS Jurovčan, ki jo vodita mentorici Cilka Neuvirt in Darinka Kramberger z odrsko postavitvijo » Ovtar«. Ovtar je namreč bil varuh vinogradov v Slovenskih goricah. Po ustnem izročilu so bili ovtarji strašnega videza, na delu so bili 24 ur na dan, tako da ni bilo časa za preoblačenje, še manj pa tudi želje za britje, saj so se jih tatovi tako bolj bali. Kot znak svoje časti in kot orožje so ovtarji nosili ovtarsko palico, kasneje tudi puške. V predstavi ovtar ujame »deklino« ki je romala na božjo pot in je utrgala par »grolic« grozdja. Ker ni imela denarja za odškodnino, se mu je odkupila s plesom. Zaplesali so plese z območja Korene, in sicer: štajeriš, špic polko in ketn polko.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Jurovski dol zasedli folkloristi