„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Negovčani so se poklonili spominu svojega Iveka!

 

Predstavniki lokalne oblasti položili cvetje in prižgali sveče pri spomeniku umorjenega dobrotnika Ivana Krambergerja

Ivan KrambergerNegova - Kot da bi bilo včeraj, a zgodilo se je pred natanko dvajsetimi leti; Bilo je na Binkoštno nedeljo, 7. junija leta 1992, ko je bil tragično umorjen znani dobrotnik, posebnež in predsedniški kandidat Ivan Kramberger iz Negove. Kako cenjen je bil pokojni Ivek, kot so ga mnogi imenovali, so pokazale že prve demokratične predsedniške volitve v samostojni Sloveniji, saj so mu slovenski volivci, brez kakršnekoli strankarske podpore, kot samostojnemu predsedniškemu kandidatu namenili skoraj 20 odstotkov glasov, s čem je človek z opico in otroškim vozičkom, močno razburkal slovensko politično javnost in nekatere očitno tudi prestrašil.

Kako priljubljen, ne le med Slovenci ampak tudi drugod je bil Ivan Kramberger, so pokazali tudi obiskovalci, več deset tisoč jih je bilo (uradno se je zgodilo, da je v enem dnevu pomladi 1992 prišlo kar 73 avtobusov iz cele Slovenije in tudi iz tujine), ki so v začetku zadnjega desetletja minulega stoletja obiskali Negovsko jezero, kjer si je Ivek ustvaril lepo družinsko gnezdo z gostinskim lokalom, ki je menda bilo najbolj obiskano na območju Slovenskih goric in menda sploh severovzhodne Slovenije. In gotovo je velika večina obiskovalcev prišla zgolj zaradi Iveka ter njegovih številnih znamenitosti, in ne zaradi gostilne ali Negovskega jezera.

O Ivanovem življenju in delu spregovorila Slavica Trstenjak, sveto mašo pa je daroval negovski župnik Jože Horvat

Toda tistega toplega nedeljskega popoldneva v letu 1992, le nekaj mesecev pred drugimi demokratičnimi predsedniškimi volitvami, na kar se je priljubljeni Negovčan resno pripravljal, se je zgodilo prav tisto, kar je Ivek večkrat napovedoval, ker da naj bi ga že prej poskušali umoriti, na promocijskem nastopu za predsedniške volitve. Bil je pravzaprav povabljen na neko veselico v Jurovski Dol in vabilo je z veseljem sprejel, saj je imel rad Slovence in rad se je z njimi družil. Žal pa ni dočakal, da bi se pošteno začela, ne veselica in ne njegov nastop v njemu svojstvenem stilu. Petnajst minut pred devetnajsto uro je pred domačo gostilno v Jurovskem Dolu odjeknil strel, na levi strani Ivekovih prsi se je razlila kri, prva demokratična kri v Sloveniji, kot so nekateri trdili, a kljub temu nihče ni mogel dojeti, da je Ivek nekaj sekund po strelu izdihnil. Nihče se sicer ne spominja, katere besede so zadnje prišle iz Ivekovih ust, a zanesljivo je bilo nekaj v stilu: “Varujte mi mojo Slovenijo”, kot je v svojem razburljivem življenju pogosto poudarjal. Tako je odšel ‘večni’ Ivek Kramberger, ki sedaj že dvajseto leto mirno počiva na svoji zemljici v Negovi, ki jo je imel najraje, saj se je kot revež dolga leta prebijal skozi življenje, in zato je znal ceniti svojo domovino. Ko pa bi v demokratični in samostojni državi Sloveniji lahko zaživel s polnimi pljuči, to očitno nekomu ni bilo po volji in Ivek je moral oditi. Mnogim še sedaj ni jasno, zakaj se je to zgodilo in čeprav je njegov domnevni morilec skoraj devet let odsedel v zaporu, se še vedno mnogi sprašujejo: Ivek, kdo in zakaj te je umoril, saj praktično nihče ne verjame, da ga je ustrelil vinjeni domači lovec, ki je nekaj let odsedel za zapahi?!

In tega so se mnogi domačini iz Negove in Gornje Radgone, prijatelji in znanci ter seveda svojci, spraševali tudi 20 let pozneje, ko so se v nedeljo, 10.6.2012 poklonili spominu na svojega Iveka.

V cerkvi Marijinega rojstva v Negovi je domači župnik Jože Horvat daroval sveto mašo, predstavniki lokalne oblasti, na čelu z županom občine Gornja Radgona Atonom Kampušem, in predsednikom KS Negova Mirkom Rožmanom so na Ivekov spomenik ob domači OŠ, položili cvetje, predstavniki negovskih in okoliških društev pa so prižgali sveče. Zraven pa so, poleg Ivekove vdove in otrok, bili štiri njegove sestre ter dva brata, torej šest od skupaj enajstih, koliko jih je bilo rojenih pred sedemdesetimi in več leti.

Vsakdo izmed prisotnih je imel svoje mnenje o pokojnem dobrotniku Iveku, a glasno ga je pred vsemi prisotnimi, pri sveti maši, razložila aktualna ravnateljica OŠ dr. Antona Trstenjaka v Negovi, Slavica Trstenjak, ki je uvodoma dejala, da ima tokratno druženje ob sveti maši še neko dodano spominsko vrednost, saj je minilo 20 let od trenutka, ko se je dogodila tragična usoda Ivana Krambergerja.

„Sama se ga spominjam kot zgovornega, odprtega in preprostega človeka. Res je bil nekoliko drugačen. Zanimivo drugačen. Zato mi je tako ostal v spominu, ki je star že več kot trideset let“

je poudarila Trstenjakova, ki je podrobno opisala kako je Iveka spoznala, v spominu ji ostala predvsem njegova preprosta govorica in neverjetna prijaznost. Čutiti je bilo, da je blizu človeku, da se rad pogovarja, da potrebuje dotik sočloveka.

„Ko sem kasneje prebirala o njem kot o človeku, ki je ime našega kraja odnesel širom po Sloveniji, in verjetno še dlje, sem vedno bolj in bolj dojemala, da je ravno ta drugačnost prispevala k njegovi osebni promociji in istočasno predstavitvi majhnega človeka iz neznane vasice, ki se ji reče Negova. Kot drobna pikica na zemljevidu smo pa vendar je z Ivanom Krambergerjem postala za kar nekaj časa središče in stičišče različnih obiskovalcev, turistov, radovednežev, oboževalcev. Meni kaj takega ne bi nikoli uspelo. Zato je to eden izmed razlogov, da smo mu lahko hvaležni. Ivan Kramberger se je rodil v številčni družini. Kakor hitro slišimo, da v viničarski, že takoj vemo, da tem otrokom in njihovim staršem ni bilo lahko. Trnovo pot so hodili vsi skupaj in vsak svojo. Če bi današnjim otrokom samo pripovedovali, kako so nekoč otroci bili lačni, bi mislili, da so to samo pripovedke babic. Pa vendar tako resnične. Če bi jim rekli, da so otroci nekoč morali od doma iti služit, da so imeli kaj za pod zob in kaj za obleči in da so sploh lahko preživeli, bi danes porekli, da gre za kršenje otrokovih pravic. Pa vendar so iz takih trnovih poti otroštva zrasli ljudje, ki so pustili sledi svojemu času in še mlajšim rodovom. Iz trnja se je rodil občutek za sočloveka, ljubezen za soseda, bližnjega, trpečega in obolelega. Tisti, ki sam izkusi vso grenkobo življenja, jo zna v polni bolečini in ljubezni občutiti tudi za drugega. V njih ostaja prvinska ljubezen do preprostega, naravnega, skromnega. V njih je veselje v drobnih rečeh in drobnih pozornostih. In taki ljudje znajo dati brez zadržka“, je razlagala Trstenjakova, ki je ponovila misli svojega soimanjaka, velikega človeka, akademika Antona Trstenjaka, ki se ni strinjal, da je „dobrota sirota“, če je človek dal iz srca in z resnično dobrimi nameni.

„Dobrota je vir vsega, kar nas osrečuje in pelje v srečno večnost. Dobrota je neskončno bogata. V tem, ko bogati druge, bogati obenem samo sebe. Ivan je okusil življenje v pomanjkanju, trpljenju, bolečini, strahu, krivičnosti pa vendar tudi v iznajdljivosti, vedrosti, ljubezni in čutečnosti. Danes, ko slišimo besede 'dober človek iz Negove', morda komu huškne nasmeh na ustnice. Včasih na nepravi način presojamo in sodimo dejanja nekoga drugega. To nam je veliko lažje in enostavneje. To je v človeški naravi, tudi slovenski. Je kot greh, ki ga prenašamo drug na drugega, ne zavedajoč se, da s tem ne koristimo ne tebi, ne njim, še najmanj pa sebi. Če bi v naših srcih odmislili vse slabe misli o drugih, če bi zaprli ušesa pred godrnjanjem in zatisnili usta pred obrekovanjem, potem bi vsako dobrodelnost častili in slavili. Ko sem prebirala njegovo knjigo Trnovo pot in Srce Ivana Krambergerja, se je iz njiju dalo čutiti, da marsikdaj ni bil razumljen. Bil je pač drugačen, presenetljiv, brez pomislekov in dlake na jeziku. V svoji preprostosti pa vendar dovolj prodoren in iznajdljiv, da je komu znal stopiti na prste. Zato so ga nekateri občudovali, drugi pa se ga bali. A vendar je v bistvu bil preprosto dober in ljubeč človek, ki ga je bilo potrebno samo sprejeti takšnega, kakršen je. V sprejemanju sočloveka je vsa umetnost sobivanja. Koliko lažje bi nam vsem skupaj bilo, če bi se vedno znova, ko srečamo drugačnega človeka, odločili za prejetje“, je med drugim dodala Slavica Trstenjak.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Negovčani so se poklonili spominu svojega Iveka!