Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Ob druženju še izobraževanje kmečkih žensk

Društvo kmečkih žena ApačeDruštvo Kmečkih žena Apače, ki ga že dolgo vodi predsednica Ema Škrobar, med drugim skrbi tudi za dobro počutje svojih članic, ki jih je v društvu okoli 80. Tako vsako leto v začetku marca, nekako pred dnevom žena, pripravijo srečanje, ki predstavlja prijetno druženje in tudi izobraževanje članic društva. Tokrat so srečanje, ki je potekalo na Turistični kmetiji Marko v Nasovi, začeli z enim takšnim izobraževanje, in sicer s predavanjem vrtnarske strokovnjakinje Brigita Bukovec iz Vrtnarstva Kurbus. Predavala je o presajanju balkonskih rož in vzdrževanje orhidej, katere so v „Tropskem raju" pri Kurbusu na Meleh na ogled vse do 18. marca.

V Nasovi je potekalo prijetno srečanje članic DKŽ Apače

Moj kraj Radgona

Za prikaz vremena omogočite piškotke na zavihku "Zasebnost"!

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj

 

Z enajstim pohodom ob meji med Gornjo Radgono in Radenci, se je 250 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev

Pohod ob mejiMinuli torek (3.7.2011) je minilo natanko 21 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje.

In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – območna organizacija Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB, pod Pohod ob mejipokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, ter družbe Sava Hotels & Resorts, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni smeri, letošnji, 11. pohod pa je potekal od Radgone do Radencev.

Prišel je tudi Bogić Bogičević

Ker mestu in območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred enaindvajsetimi leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakšnega koli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor, sestavljen iz vseh veteranskih združenj, vse soglasno potrdil in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvi torek v juliju, ob 18,15 uri zbrali pri spominskem obeležju „Nikoli več“ v Gornji Radgoni. Po pozdravnem nagovoru župana Gornje Radgone Antona Kampuša se je kolona kakšnih 250 pohodnikov, predvsem različnih veteranov in njihovih družinskih članov, pod vodstvom predsednika PVD Sever, pododbor Gornja Radgona, mag. Srečka Šteinerja, in člana predsedstva OZ VVS Gornja Radgona, Milana Pohod ob mejiKuzmiča, ob reki Muri podala proti Radencem. Po vmesnem postanku ob meji med občinama Gornja Radgona in Radenci, se je ob 20,30 uri začela osrednja slovesnost pri spominskem obeležju Radenci, kjer je za glasbeni spored skrbel Pihalni orkester Gornja Radgona. Vse prisotne, med katerimi je bil tudi veliki prijatelj Slovenije, član zadnjega Predsedstva SFRJ iz BiH, Bogić Bogičević, ki je leta 1991 med prvimi obiskal porušeno Gornjo Radgono, je pozdravil domači župan Janez Rihtarič, slavnostni govornik pa je bil predsednik ZVVS Ladislav Lipič. Hkrati so odkrili tudi spominsko plošči prvi in edini civilni žrtvi v Radencih med osamosvojitveno vojno, Alojzu Gaubeju z Janževega Vrha, avtorice Angele Mir.

Celotna zadeva, pod nekakšnim nepisanim geslom „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev“, saj so vsi govorci, moderatorja Dušan Zagorc in Nikolaj Brus, župana Gornje Radgone in Radencev, Anton Kampuš in Janez Rihtarič, ter slavnostni govornik, predsednik Združenja veteranov vojne za Slovenijo in svetovalec v Kabinetu predsednika države, Ladislav Lipič, govorili v tem slogu, je bila sila prijetna in vsi pohodniki so lahko uživali. Vsi so opozorili na nedavno osrednjo proslavo dneva državnosti v Ljubljani, ko so izločili nekatere organizacije, ter za primer vzeli območje skrajnjega severovzhoda države, kjer kljub različnim političnim opredelitvam ni ločevanj in delitev, ki da samo škodi, ne le ob tej hudi gospodarski krizi temveč tudi v vsakdanjem življenju.

Pohod ob mejiŽal je tik pred koncem uradnega dela vse skupaj „pregnal“ močen naliv, ki pa prijetni družbi nikakor ni mogel do živega, saj so se s prizorišča preselili v hotel Radin, kjer je ob dobrem golažu in kapljici potekalo dodatno druženje ter izmenjava izkušenj izpred enaindvajsetih let. Vsi skupaj pa so si bili enotni, da se bodo udeležili tudi 12. pohoda ob meji, ki bo natanko čez eno leto, 3. julija 2013 v nasprotni smeri, med Radenci in Gornjo Radgono.

Kaj so povedali?

Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona: „Spoštovane udeleženke in udeleženci tega 11. pohoda ob meji in mejni reki Muri. Z vašo prisotnostjo dokazujemo, da spoštujemo vse vrednote naših prednikov, pa najsi gre za Mojstrove borce, člane NOB, Tigrovce, osamosvojitelje. Torej za vse tiste zavedne Slovenke in Slovence, ki so kdajkoli in kjerkoli prispevali svoja dejanja in svoj trud na oltar domovine z vizijo samostojne Slovenije. Sedaj se dela drugače. Nekateri so poveličevani, nekateri spet zaničevani, to ni prava smer za Slovenijo. To obsojam in obsojamo, to nikamor ne pelje. To ni pot v lepšo in boljšo prihodnost, to je smer teme in mračne prihodnosti. Mi si tega ne želimo – to je napačna smer. Podpiramo smer združevanja, zaupanja, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja, ter objektivne možnosti za vse, ki živijo v Sloveniji – predvsem za mlade. Še pred kratkim se je govorilo o svetli prihodnosti v Sloveniji, o 50.000 novih delovnih mestih v tem letu in o solidarnosti. Priznati si moramo bilanca je slaba – zastrašujoča. Pokojnine dol – brez regresa – zmanjševanje plač, odpuščanja, stečaji... A kakorkoli že, v Gornji Radgoni, v Slovenskih Goricah, v Pomurju, moramo držati skupaj, kot nas je učil naš velikan akademik Anton Trstenjak. Samo to je pogoj za preživetje“.

Janez Rihtarič, radenski župan: „Čeprav smo se v zgodovini Slovenije morali Slovenci večkrat boriti za svojo domovino, smo si v zadnji vojni s skupnim nastopom izborili svojo samostojnost – svojo državo Slovenijo. Takrat se nismo ločevali po strankarskem ali verskem prepričanju. Vsi, ki so se kadar koli borili za našo domovino, so pomembni in jim moramo večno izkazovati hvaležnosti ter spoštovanje. Preveč domoljubov je dalo življenje za svobodo, ki jo lahko mi uživamo. Upamo lahko, da vojne več nikoli ne bo. Danes na tej prireditvi se moramo zahvaliti vsem, ki ste se z orožjem v roki uprli agresorskemu vdoru vojske JLA ali se na kak drugačen način pridružili temu boju. Prav tako danes odkrivamo spominsko ploščo nedolžnemu civilistu Gaubeju, ki ga je zadela krogla agresorske vojske. Iskreno sožalje njegovim svojcem in prijateljem. Tovrstne prireditve so še toliko bolj pomembne v sedanjem času, ko smo dočakali trenutke totalne nestrpnosti in zanikanja vseh vrednot, sploh pa zanikanje naše polpretekle zgodovine. Nekateri se ne zavedajo, da je moč v slogi in da vsaj v teh gospodarsko kriznih časih ne podpihujemo zdrah in ne odpirajmo ideoloških ločevanj. Pred davnimi leti je naš poet Prešeren v Zdravljici napisal med drugim tudi naslednji verz: »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima slava, vsi naj si v roke sežejo.« Bolj, ko gledam in berem te, nekatere skoraj preroške besede našega velikega pesnika, bolj se mi utira misel, da je strpnosti v našem vsakdanu zares premalo. Zato je današnja in tovrstne prireditve, ki še bodo, toliko bolj pomembna, da nas druži v spravi in mirnosti“.

Ladislav Lipič, predsednik ZVVS in svetovalec v Uradu predsednika države: „Čeprav je osamosvojitvena vojna bila kratka, so bili doseženi vojaški in politični cilji. In vsega, kar se je dogajalo v času osamosvajanja smo lahko veseli, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni in veseli nad zadnjimi ločevanji in delitvami, ki jih povzročajo nekatere politične opcije. Vsi prapori in zastave, vsi grbi in označbe so simbol naše zgodovine in ponos vseh nas. Zato nas nihče nima pravice deliti in ločevati. Kdor pozablja kdo je stal v bran Sloveniji v letih 1941/45, kdor pozablja kdo so Tigrovci..., nikoli ne bo uspešen v svojih namerah in namenih...“

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj