Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Dušanu Zagorcu plaketa Združenja Sever

 

Na spominskem dnevu Policijskega veteranskega združenja Sever na Bledu so delili priznanja

Plaketa SeverV novejši slovenski zgodovini gotovo pripada eno častnih mest, 1. decembru leta 1989. Ta se je zapisal v slovensko zgodovino kot dan odločnega NE Slovenije preprečitvi znamenitega mitinga na območju „Dežele“. In tukaj je še posebno pomembno vlogo odigrala slovenska milica, kot se je tedaj imenovala policija. Tedanje aktivnosti so znane tudi kot „Akcija Sever“, in zato je 1. december spominski dan Policijskega veteranskega združenja Sever. Slednjega so letos, na sam praznik, počastili v Festivalni dvorani na Bledu, kjer sta zbrane nagovorila podpredsednik Zveze policijskih veteranskih društev Sever Angel Vidmar in blejski župan Janez Fajfar, slavnostni govornik pa je bil prof. dr. Jože Pirjevec, ki je predvsem orisal razmere v letih 1988 in 1989 v tedanji SFRJ.

Ob tej priložnosti so podelili tudi sedem plaket in šest zlatih znakov Združenja Sever, in sicer lokalnim skupnostim, podjetjem in posameznikom, skratka vsem, ki so kakor koli izredno pozitivno pomagali pri delu Združenja Sever. Na prireditvi, katero je vodila Branka Smole, pa so v kulturnem programu nastopili Policijski orkester, Mešani pevski zbor Lipnica ter otroška folklorna in odrasla glasbena skupina Rudija Jedretiča iz Ribnega.

In med prejemniki najvišjega priznanja – plakete Združenja Sever je tudi Dušan Zagorc iz Gornje Radgone, ki so mu, kot so dejali, izkazali „malo pozornost in skromno zahvalo za vse, kar je dobrega naredil za Pomursko društvo Sever“. Omenjeno najvišje priznanje je od osamosvojitve Slovenije do danes bilo podeljeno le 58 prejemnikom, kar kaže, da gre za izredno visoko odlikovanje. Kot je v obrazložitvi zapisal predsednik PVD Sever za Pomurje Ciril Magdič, je Zagorc s svojimi dejanji in storitvami pomembno pomagal pri organizaciji in delu Združenja Sever skozi celotno obdobje delovanja. Predvsem je s svojim prizadevnim in vsestranskim delom od ustanovitve PVD Sever za Pomurje in ustanovitve Združenja Sever, kot krovne organizacije prispeval k izrednim uspehom delovanja Združenja in tudi PVD Sever za Pomurje.

„Uspešno in plodno sodelovanje z Dušanom Zagorcem, ki je tudi istočasno ravnatelj Osnovne šole Gornja Radgona in dolgoletnim podžupanom občine Gornja Radgona sega v obdobje osamosvojitvenega leta 1991 in naprej. Njegov prispevek se odraža v njegovem vsakdanjem življenju in delu, prav posebej pa velja izpostaviti naslednje: Bil je aktivni udeleženec osamosvojitvene vojne in udeleženec enot, ki so sodelovali pri obrambi mesta Gornja Radgona in ima status veterana. Neposredno je sodeloval pri zasedbi in zajetju vojakov iz stražnice v Gornji Radgoni; Takoj po vojni je vodil informacijsko dokumentacijski center občine Gornja Radgona, pri katerem je uredil, da se je ohranil pomembni dokumentacijski del posledic vojnega dogajanja in sprejemal in vodil protokole ob obiskih najvišjih domačih in tujih političnih in gospodarskih predstavnikov; Kot predsednik organizacijskega odbora je pripravljal osrednje slovesnosti ob obeležitvi 5., 10., 15. in 20. obletnice osamosvojitvene vojne v Gornji Radgoni. V vseh zadevah je dal pošten in enakovreden pomen vsem sodelujočim strukturam, ki so sodelovale v vojni za obrambo Gornje Radgone; Aktivno je poskrbel za postavitev spominskih obeležij v zahvalo sodelujočim v osamosvojitveni vojni v mestu Gornja Radgona (spominski park »Nikoli več«, spomenik na nekdanjem mejnem prehodu, spominskim obeležjem na umrlega Janeza Svetino in spomenik v Radencih); Je bil pobudnik in organizator tradicionalne prireditve »Pohod ob meji«, v spomin na odhod jugovojske vojske, katerega se vsakoletno udeleži najmanj tristo oseb in je do sedaj dosegla nivo tradicionalne osrednje vsakoletne pokrajinske prireditve“, pravi Magdič.

Ob tem je Zagorc, kot ravnatelj OŠ Gornja Radgona posvečal posebno pozornost domovinski vzgoji in omogočil Združenju Sever postavitev razstave v prostorih šole skupaj z organizacijo vodenja in izvedbo obiskov. „Edini skrbi za vzdrževanje stikov s svojci ubitih v osamosvojitveni vojni, v Gornji Radgoni Janeza Svetine, in Radencih Alojza Gaubeta. Kot podžupan v občini Gornja Radgona je skrbel za financiranje veteranskih organizacij in primernemu mestu in vlogi na vseh prireditvah; Aktivno sodeluje v delovanju ZVVS G. Radgona in kot tak skrbi za zgledno sodelovanje z PVD Sever za Pomurje, ZSČ G. Radgona in društvom Za vrednote NOB Gornja Radgona. Ob organizaciji in dejavnosti delovanja društva PVD Sever za Pomurje ima vedno posluh in pristopi vedno v pomoč pri izvedbi drugih aktivnosti, tako tudi pri sodelovanju na sejmu »Sodobna obramba«, kjer pomaga pri pripravi in izvedbi aktivnosti. Na njegovo pobudo je v počastitev 20. obletnice osamosvojitvene vojne gostovala razstava Združenja Sever »Človeka nikar« v Gornji Radgoni kar dvakrat. Ob organizaciji protokolarnih slovesnosti, posvečenih različnim dogodkom na območju občine Gornja Radgona obvezno vključujejo vse veterane, prav posebno mesto pa imamo pripadniki PVD Sever za Pomurje. S svojim pozitivnim pristopom pomaga pri delovanju našega društva in Združenja Sever in skrbi tudi za društveno prepoznavnost tako na svojem območju, kakor tudi v vse slovenskem prostoru in tudi v tujini. Z njegovo pomočjo smo kot Združenje Sever in PVD Sever za Pomurje tudi dosegli prepoznavnost veteranske organizacije Sever v medijih, pomurskem prostoru in tudi v sosednjih Avstriji in Hrvaški...“, je v imenu Upravnega odbora PVD Sever za Pomurje, ki je soglasno podprl predlog za podelitev plakete Zagorcu, dodal Magdič.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Dušanu Zagorcu plaketa Združenja Sever