Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krvodajalci skrbijo za umetnost

 

Benedikt gosti zanimivo razstavo likovnih ustvarjalcev, ki so nastopili na „Likovni koloniji Benedikt 2012“

Razstava BenediktV salonu – galeriji Penziona Petelin v Benediktu je na ogled zanimiva prodajna likovna razstava, na kateri so predstavljena dela, katera so Klubu krvodajalcev Benedikt podarili udeleženci „Likovne kolonije Benedikt 2012“, ki je potekala sredi junija lani. Osem likovnih umetnikov, večinoma s severovzhoda države, je pod vodstvom znanega likovnika in lastnika galerije v Majšperku, Branka Gajšta, na tridnevni koloniji naslikalo veliko število umetnin, deset pa so jih podarili organizatorjem kolonije. Umetniki so bili nastanjeni na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku, vsakodnevno pa so si po okolici izbirali okolje in motive za slikanje.

„Ti čudoviti kraji, razloženi po valovitih gričih, so nam še premalo znani. Naselja so strnjena, ponekod pa kot v ravni črti postavljena na obronkih, pod njimi pa vinogradi. V Benediktu sem bila prvič. Kraj je lep, urejen in s presenetljivo preteklostjo...“, je prizorišče kolonije ocenila ena najizkušenejših udeleženk Neda Paj.

Kot nam je povedal predsednik Kluba krvodajalcev Benedikt Mirko Šijanec, so se odločili podarjene slike prodati na dražbi, z zasluženim denarjem pa bodo pokrili stroške same kolonije, večino sredstev pa nameravajo nameniti za realizacijo svojih programsko zastavljenih ciljev, predvsem za humanitarne programe Kluba. „Likovna kolonija je sicer en izmed projektov, ki jih pripravlja Klub krvodajalcev Benedikt. Namenjen je vsem obiskovalcem  Benedikta, predvsem tistim, ki obiščejo prireditve v času praznovanja občinskega praznika občine Benedikt. Z njim želimo prikazati, kar se da lep in pozitiven utrip našega lepega kraja. Med drugim tudi skozi oči nekaterih priznanih umetnikov, ki nam prikažejo lepote pogledov na Benedikt“, pravi Šijanec, ki dodaja, da si zainteresirani lahko slike Benedikta in okolice ter zanimivosti in znamenitosti tega lepega območja, ogledajo vedno v času, ko je odprt Penzion petelin v središču Benedikta. Ponudba za nakup je možna na kraju samem, kjer je na ogled tudi katalog slik ter podatki o avtorjih, ali pa tudi po telefonu: 041/783-304. Na ogled je sicer deset umetnin, avtorjev: Elfride Brenčič, Igor Dolenc, Branko Gajšt, Jože Horvat, Maks Menoni, Bernarda Paj – Neda in Mirko Majcenič.

Klub krvodajalcev Benedikt je sicer bil ustanovljen sredi leta 2003, kar pomeni, da bo letos poleti praznoval prvi okrogel jubilej. Po besedah Mirka Šijanca, so cilji dela Kluba predvsem: profesionalna promocija krvodajalstva; skrb za boljši – primernejši status krvodajalcev v naši družbi; humanitarna in gerontološka dejavnost, s poudarkom za potrebe in skrb za starejše, tudi bivše krvodajalce; druge humanitarne dejavnosti, ki jih narekuje čas in potreba; zdravstvena vzgoja in ozaveščanje ljudi za zdrav način življenja; družabna, strokovna srečanja in prireditve s ciljem dviga občutka za humanost, solidarnost in altruizem; zbiranje in zagotavljanje sredstev za izvajanje programsko zastavljenih ciljev. „Temeljni danosti človekovega življenja sta medsebojna povezanost in solidarnost. Potrebni sta za preživetje in človekovo samouresničitev. Brezpogojna medsebojna solidarnost ni le garancija za lastno preživetje v težavah, ampak je temeljna izkušnja človekovega bivanja, brez katere bi človek zdrknil pod raven možnega. Človeka odločno usmerja njegova osebna zavest, ki pogojuje smisel življenja od prvega do zadnjega diha z vsem kar lahko doživi. Tudi osebne stiske so del življenja vsakogar, ki jih človek ne more rešiti sam ali s pomočjo bližnjih. Te stiske je možno reševati samo tako, da smo si ljudje med seboj solidarni, da čutimo in sodoživljamo stisko drugih ter, da nas to sodoživljanje vabi k solidarni povezanosti z drugimi ljudmi. Dejstvo je, da človek ne more doživljati brezpogojne smiselnosti življenja, v kolikor ne doživlja in praktično uresničuje tudi medčloveške solidarnosti. Solidarna skrb je tako za reševanje človeških stisk nenadomestljivi pogoj za osebno rast človeka in s tem za humanizacijo družbe. V dejanjih in stališčih naj ima vsak človek odprto srce in roke za slehernega sočloveka, ki je v stiski in sicer zato, ker je človeško bitje“, dodaja Šijanec, ki je ponosen na svoj Klub krvodajalcev Benedikt.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Krvodajalci skrbijo za umetnost