Otilija in Anton sta imela 10 otrok in skupno 572 potomcev

Rodbina SlodnjakDandanes, ko imamo vedno manj časa za takšna in drugačna srečanja ter druženja, so še posebej dobrodošla srečanja svojcev in sorodnikov. Zato niti ne preseneča, da je bilo izjemno prijetno, prisrčno, zabavno in celo ganljivo srečanje potomcev družine Otilije in Antona Slodnjak, ki sta bila rojena davnega leta 1880 v Rotmanu, v občini Juršinci v Slovenskih Goricah. Srečanje je ob pomoči drugih prizadevnih članov pripravljalnega odbora, organiziral Jože Slodnjak iz Maribora, ki nam je ob tem povedal: »To je bilo 7. srečanje potomcev naših prednikov Otilije in Antona Slodnjaka.

Na 7. srečanje rodbine Slodnjak je prišlo nad 250 sorodnikov

Abrahamovec je gostil pisano druščino

Žetev MulecNa domačiji Jerice in Srečka Muleca v Radvencih pri Negovi (nekoč Klolerjeva kmetija), je bilo konec minulega tedna nadvse veselo. Tam so se zbrali člani TD Negova-Spodnji Ivanjci, ter pripravili prikaz žetve in mlatitve pšenice po starem običaju. In ker je virt Srečko hkrati praznoval lep življenjski jubilej, srečanje z Abrahamom, je jasno, da je bilo na njivi in »gümli« še bolj razigrano in prijetno. V nadvse veselem razpoloženju, tako kot je bilo to včasih, je potekala: žetev, »delaje« snopov, povezanih s panti, mlatitev z mlatilnico, spravilo zrnja, postavljanje kopice iz slame...

Na negovskem koncu je potekalo veselo srečanje ob žetvi in mlačvi

Slovenci in Avstrijci med Weitersfeldu in Sladkim Vrhom složno skočili v Muro

Mura Veliki skokLetošnjemu Velikemu skoku/Big Jump so se blizu broda na Muri med Trnovim ob Muri (Weitersfeldu) in Sladkim Vrhom pridružili tako Avstrijci kot Slovenci. Tako so se natanko ob 15.00  pridružili tisočim Evropejcem, ki so skočili v vse večje reke in jezera, da bi tako opozorili na njihovo veliko bogastvo. Veliki skok je tokrat že drugič potekal na tem mestu in je signal Evropi, ki nas opominja na potrebo po zaščiti naših voda, hkrati pa opozarja na čiste reke. Obenem pa je bil še en poziv, da mora Mura na tem delu in v celotni Sloveniji teče brez ovir. Koordinator kampanje Rešimo Muro Stojan Habjanič je ob tem povedal: "Tudi danes je tukaj očitno, da reke ne damo. Reka je del življenja, ljudje so se preselili k reki, jo znova vzljubili, tako kot je bilo to nekoč blizu njihovih življenj in tako življenje si predstavljamo tudi v prihodnje tako ob mejni reki kot vzdolž celotne reke v Sloveniji."

Z Velikim skokom so opozorili na pomen reke Mure

Najmlajši Luka z osmimi, najstarejših Ivan s 73 leti!

Harmonikarji KonjiščeKljub veliki vročini, ki je pritiskala je minuli konec tedna znova bilo veselo in razigrano v idiličnem turistično rekreacijskem centru (TRC) Zgornje Konjišče. V organizaciji Turističnega društva Čemaž – Apaške doline je namreč v sencah potekal 11. „Veseli popoldan s harmonikarji", ko so številni, predvsem mladi ljubiteljski harmonikarji raztegnili meh. Tokrat je v Zgornje Konjišče prišlo 11 mladih glasbenikov iz širšega območja skrajnjega severovzhoda Slovenije, iz Štajerske in Pomurja. Med udeleženci kaže omeniti predvsem najmlajšega udeleženca Luko Kaučiča iz bližnjega Podgorja in 73-letnega Ivana Pompergerja iz Sladkega Vrha, njuna razlika v letih pa je znašala kar 65 let. V okviru prireditve, na kateri se je zbralo tudi veliko število obiskovalcev in gostov od blizu in daleč, tudi z druge strani reke Mure, iz sosednje Avstrije, so se mnogi razveselili z bogatimi dobitki na srečelovu, ki so ga med drugim pripravili.

Harmonikarji so enajstič raztegnili meh v Zgornjem Konjišču

MK Lisjak, ki velja za enega bolj dejavnih na tem območju, pripravil 15. srečanje motoristov

Motoristi KonjiščeVišje temperature in sončno vreme so na ceste že od marca in aprila naprej privabile mnogo motoristov, med katerimi so tudi člani Motorističnega kluba Lisjak iz Apaške doline (MK Lisjak), ki po svoji aktivnosti in angažiranosti, zlasti pri prometni varnosti, velja za enega bolj dejavnih motorističnih klubov pri nas. Ena njihovih osrednjih aktivnosti je organizacija tradicionalnega motorističnega srečanja, ki je tudi letos potekalo ob izteku šolskega leta in meseca junija, v Zgornjem Konjišču. Letošnje, že kar 15. srečanje zapovrstjo, je torej tudi letos potekalo na območju občine Apače, natančneje na lokaciji ribiškega doma v Zgornjem Konjišču, a se veseljaki na enoslednih kolesih niso zadovoljili samo s tem, temveč so imeli več aktivnosti.

Motoristi so se srečali v Zgornjem Konjišču

Tjaša pred Anejem in Renejem

Otročki dan MahovciŠportno-turistično društvo Mahovci, ki je nekakšen nosilec družabnega življenja v domači vasi v Apaški dolini, je tudi letos pripravilo tradicionalni otroški dan. Na športnem centru v Mahovcih so za male in nekoliko večje otroke pripravili dve otroški igrali in sicer, gasilka in fusbal na štangi. Prav tako so organizirali dejavnosti za otroke, in sicer tekmo med dvema vodnima balonoma, ki je bila najbolj priljubljena med otroci, ki so prišli iz širšega območja Apaške doline. Na koncu so trije najboljši (1. Tjaša Horvat, 2. Anej Dresler, 3. Rene Leopold) udeleženci dobili priznanje za dosežena mesta in pa majhne praktične nagrade.

Malčki so se zabavali na „otroškem dnevu

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krvodajalci skrbijo za umetnost

 

Benedikt gosti zanimivo razstavo likovnih ustvarjalcev, ki so nastopili na „Likovni koloniji Benedikt 2012“

Razstava BenediktV salonu – galeriji Penziona Petelin v Benediktu je na ogled zanimiva prodajna likovna razstava, na kateri so predstavljena dela, katera so Klubu krvodajalcev Benedikt podarili udeleženci „Likovne kolonije Benedikt 2012“, ki je potekala sredi junija lani. Osem likovnih umetnikov, večinoma s severovzhoda države, je pod vodstvom znanega likovnika in lastnika galerije v Majšperku, Branka Gajšta, na tridnevni koloniji naslikalo veliko število umetnin, deset pa so jih podarili organizatorjem kolonije. Umetniki so bili nastanjeni na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku, vsakodnevno pa so si po okolici izbirali okolje in motive za slikanje.

„Ti čudoviti kraji, razloženi po valovitih gričih, so nam še premalo znani. Naselja so strnjena, ponekod pa kot v ravni črti postavljena na obronkih, pod njimi pa vinogradi. V Benediktu sem bila prvič. Kraj je lep, urejen in s presenetljivo preteklostjo...“, je prizorišče kolonije ocenila ena najizkušenejših udeleženk Neda Paj.

Kot nam je povedal predsednik Kluba krvodajalcev Benedikt Mirko Šijanec, so se odločili podarjene slike prodati na dražbi, z zasluženim denarjem pa bodo pokrili stroške same kolonije, večino sredstev pa nameravajo nameniti za realizacijo svojih programsko zastavljenih ciljev, predvsem za humanitarne programe Kluba. „Likovna kolonija je sicer en izmed projektov, ki jih pripravlja Klub krvodajalcev Benedikt. Namenjen je vsem obiskovalcem  Benedikta, predvsem tistim, ki obiščejo prireditve v času praznovanja občinskega praznika občine Benedikt. Z njim želimo prikazati, kar se da lep in pozitiven utrip našega lepega kraja. Med drugim tudi skozi oči nekaterih priznanih umetnikov, ki nam prikažejo lepote pogledov na Benedikt“, pravi Šijanec, ki dodaja, da si zainteresirani lahko slike Benedikta in okolice ter zanimivosti in znamenitosti tega lepega območja, ogledajo vedno v času, ko je odprt Penzion petelin v središču Benedikta. Ponudba za nakup je možna na kraju samem, kjer je na ogled tudi katalog slik ter podatki o avtorjih, ali pa tudi po telefonu: 041/783-304. Na ogled je sicer deset umetnin, avtorjev: Elfride Brenčič, Igor Dolenc, Branko Gajšt, Jože Horvat, Maks Menoni, Bernarda Paj – Neda in Mirko Majcenič.

Klub krvodajalcev Benedikt je sicer bil ustanovljen sredi leta 2003, kar pomeni, da bo letos poleti praznoval prvi okrogel jubilej. Po besedah Mirka Šijanca, so cilji dela Kluba predvsem: profesionalna promocija krvodajalstva; skrb za boljši – primernejši status krvodajalcev v naši družbi; humanitarna in gerontološka dejavnost, s poudarkom za potrebe in skrb za starejše, tudi bivše krvodajalce; druge humanitarne dejavnosti, ki jih narekuje čas in potreba; zdravstvena vzgoja in ozaveščanje ljudi za zdrav način življenja; družabna, strokovna srečanja in prireditve s ciljem dviga občutka za humanost, solidarnost in altruizem; zbiranje in zagotavljanje sredstev za izvajanje programsko zastavljenih ciljev. „Temeljni danosti človekovega življenja sta medsebojna povezanost in solidarnost. Potrebni sta za preživetje in človekovo samouresničitev. Brezpogojna medsebojna solidarnost ni le garancija za lastno preživetje v težavah, ampak je temeljna izkušnja človekovega bivanja, brez katere bi človek zdrknil pod raven možnega. Človeka odločno usmerja njegova osebna zavest, ki pogojuje smisel življenja od prvega do zadnjega diha z vsem kar lahko doživi. Tudi osebne stiske so del življenja vsakogar, ki jih človek ne more rešiti sam ali s pomočjo bližnjih. Te stiske je možno reševati samo tako, da smo si ljudje med seboj solidarni, da čutimo in sodoživljamo stisko drugih ter, da nas to sodoživljanje vabi k solidarni povezanosti z drugimi ljudmi. Dejstvo je, da človek ne more doživljati brezpogojne smiselnosti življenja, v kolikor ne doživlja in praktično uresničuje tudi medčloveške solidarnosti. Solidarna skrb je tako za reševanje človeških stisk nenadomestljivi pogoj za osebno rast človeka in s tem za humanizacijo družbe. V dejanjih in stališčih naj ima vsak človek odprto srce in roke za slehernega sočloveka, ki je v stiski in sicer zato, ker je človeško bitje“, dodaja Šijanec, ki je ponosen na svoj Klub krvodajalcev Benedikt.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Krvodajalci skrbijo za umetnost