Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Krvodajalci skrbijo za umetnost

 

Benedikt gosti zanimivo razstavo likovnih ustvarjalcev, ki so nastopili na „Likovni koloniji Benedikt 2012“

Razstava BenediktV salonu – galeriji Penziona Petelin v Benediktu je na ogled zanimiva prodajna likovna razstava, na kateri so predstavljena dela, katera so Klubu krvodajalcev Benedikt podarili udeleženci „Likovne kolonije Benedikt 2012“, ki je potekala sredi junija lani. Osem likovnih umetnikov, večinoma s severovzhoda države, je pod vodstvom znanega likovnika in lastnika galerije v Majšperku, Branka Gajšta, na tridnevni koloniji naslikalo veliko število umetnin, deset pa so jih podarili organizatorjem kolonije. Umetniki so bili nastanjeni na Turistični kmetiji Kaučič v Trsteniku, vsakodnevno pa so si po okolici izbirali okolje in motive za slikanje.

„Ti čudoviti kraji, razloženi po valovitih gričih, so nam še premalo znani. Naselja so strnjena, ponekod pa kot v ravni črti postavljena na obronkih, pod njimi pa vinogradi. V Benediktu sem bila prvič. Kraj je lep, urejen in s presenetljivo preteklostjo...“, je prizorišče kolonije ocenila ena najizkušenejših udeleženk Neda Paj.

Kot nam je povedal predsednik Kluba krvodajalcev Benedikt Mirko Šijanec, so se odločili podarjene slike prodati na dražbi, z zasluženim denarjem pa bodo pokrili stroške same kolonije, večino sredstev pa nameravajo nameniti za realizacijo svojih programsko zastavljenih ciljev, predvsem za humanitarne programe Kluba. „Likovna kolonija je sicer en izmed projektov, ki jih pripravlja Klub krvodajalcev Benedikt. Namenjen je vsem obiskovalcem  Benedikta, predvsem tistim, ki obiščejo prireditve v času praznovanja občinskega praznika občine Benedikt. Z njim želimo prikazati, kar se da lep in pozitiven utrip našega lepega kraja. Med drugim tudi skozi oči nekaterih priznanih umetnikov, ki nam prikažejo lepote pogledov na Benedikt“, pravi Šijanec, ki dodaja, da si zainteresirani lahko slike Benedikta in okolice ter zanimivosti in znamenitosti tega lepega območja, ogledajo vedno v času, ko je odprt Penzion petelin v središču Benedikta. Ponudba za nakup je možna na kraju samem, kjer je na ogled tudi katalog slik ter podatki o avtorjih, ali pa tudi po telefonu: 041/783-304. Na ogled je sicer deset umetnin, avtorjev: Elfride Brenčič, Igor Dolenc, Branko Gajšt, Jože Horvat, Maks Menoni, Bernarda Paj – Neda in Mirko Majcenič.

Klub krvodajalcev Benedikt je sicer bil ustanovljen sredi leta 2003, kar pomeni, da bo letos poleti praznoval prvi okrogel jubilej. Po besedah Mirka Šijanca, so cilji dela Kluba predvsem: profesionalna promocija krvodajalstva; skrb za boljši – primernejši status krvodajalcev v naši družbi; humanitarna in gerontološka dejavnost, s poudarkom za potrebe in skrb za starejše, tudi bivše krvodajalce; druge humanitarne dejavnosti, ki jih narekuje čas in potreba; zdravstvena vzgoja in ozaveščanje ljudi za zdrav način življenja; družabna, strokovna srečanja in prireditve s ciljem dviga občutka za humanost, solidarnost in altruizem; zbiranje in zagotavljanje sredstev za izvajanje programsko zastavljenih ciljev. „Temeljni danosti človekovega življenja sta medsebojna povezanost in solidarnost. Potrebni sta za preživetje in človekovo samouresničitev. Brezpogojna medsebojna solidarnost ni le garancija za lastno preživetje v težavah, ampak je temeljna izkušnja človekovega bivanja, brez katere bi človek zdrknil pod raven možnega. Človeka odločno usmerja njegova osebna zavest, ki pogojuje smisel življenja od prvega do zadnjega diha z vsem kar lahko doživi. Tudi osebne stiske so del življenja vsakogar, ki jih človek ne more rešiti sam ali s pomočjo bližnjih. Te stiske je možno reševati samo tako, da smo si ljudje med seboj solidarni, da čutimo in sodoživljamo stisko drugih ter, da nas to sodoživljanje vabi k solidarni povezanosti z drugimi ljudmi. Dejstvo je, da človek ne more doživljati brezpogojne smiselnosti življenja, v kolikor ne doživlja in praktično uresničuje tudi medčloveške solidarnosti. Solidarna skrb je tako za reševanje človeških stisk nenadomestljivi pogoj za osebno rast človeka in s tem za humanizacijo družbe. V dejanjih in stališčih naj ima vsak človek odprto srce in roke za slehernega sočloveka, ki je v stiski in sicer zato, ker je človeško bitje“, dodaja Šijanec, ki je ponosen na svoj Klub krvodajalcev Benedikt.

Tukaj si lahko ogledate slike.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Krvodajalci skrbijo za umetnost