Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Nina uživa ob portretih, živalih, naravi...

 

Mlada slikarka svojo prihodnost vidi likovnem ustvarjanju

Nina med delomŽalostno je, da vedno več mladih ljudi, kljub izobrazbi in želji po delu, zaslužku in ustvarjanju družine, ne dobi zaposlitve, in običajno životari med pisanjem prošenj. Ne pomaga jim ne pridnost, ne volja po delu, in zato niti ne preseneča, da jih je vedno več skeptičnih nad svojo prihodnostjo. So pa veseli tisti redki, ki se jim uspe zaposliti ali na kakšen drugačen način priti do zaslužka. Med slednjimi je tudi mlada, 20 letna Nina Jančar iz Črešnjevcev pri Gornji Radgoni, ki ji je uspelo koristno unovčiti svoj hobi oziroma konjička, ki jo spremlja že od majhnih nog, natančneje že iz vrtca. Sama namreč uživa ob risanju – slikanju, predvsem portretov, živali, narave, tihožitij. Res je, še vedno ni kakšnega velikega zaslužka, a kljub temu Nina, ki je mimogrede tudi članica Likovnega društva Gornja Radgona, svojo prihodnost vidi v likovnem ustvarjanju. V to je upravičeno prepričana, saj njene umetnine že krasijo mnoge bivalne in delovne prostore ne v domačem Pomurju, ter na Štajerskem, temveč tudi širše po Sloveniji ter tudi v tujini.

Angelina JolieČeprav izvira iz Črešnjevcev, kjer živita njena starša Marija in Mirko, pri katerih domuje tudi sama in kjer ima tudi svoj „rezervni“ atelje, Nina večino časa preživi v Mariboru. Skupaj s fantom Nejcem iz prleških Borejcev, ki študira v Mariboru, tam stanuje in ustvarja že tretje leto. „Risanje je moj najljubši hobi odkar pomnim. Uživam ob ustvarjanju, saj lahko prepustim domišljiji na papirju prosto pot. Že v vrtcu sem kazala večje zanimanje za risanje, prav tako v osnovni šoli. Starša rada pripovedujeta, da sem večkrat pozitivno presenetila učitelje s svojimi risbami. Risbe so nastajale ena za drugo. Ko sem bila na počitnicah, sem s seboj vedno imela zvezek, barvice in flomastre. V osnovni šoli pa je bil moj najljubši predmet likovno snovanje, kjer je učila tudi moja najljubša učiteljica Danijela Šedivy, ki mi je pomagala pripraviti tudi prvo manjšo razstavo mojih risbic, katere so nekaj dni visele za vitrino na šolskih stenah“, razlaga Nina.

Že takrat je razmišljala, kako postati risarka. In po osnovni šoli, se je vpisala v Srednjo šolo za oblikovanje Maribor - smer oblikovalec uporabnih predmetov oz. bolje poznan naziv industrijski oblikovalec. „Tam sem imela čas za odkrivanje same sebe in tega kar me najbolj veseli. Doma so nastajale raznorazne risbe, tudi modne ilustracije, največ truda pa sem začela vlagati v risanje portretov. Prav tako so risbe nastajale pri urah risanja. Zelo mi je pomagal predmet likovna teorija, ki sem si ga izbrala v 4. letniku kot 5. predmet na maturi, saj sem se tam naučila največ teorije, ki mi večkrat pride prav a vedno bom ponavljala, da veliko naredi vaja! Po srednji šoli sem se odločila za svojo pot, in sem se še bolj intenzivno usmerila v risanje in slikanje. Najraje poprimem za svinčnik, rada pa tudi slikam z akrilnimi barvami, še vedno pa se spoznavam z drugimi tehnikami. Največ rišem po naročilu strank, a tudi za razstave in trg“, pravi zgovorna Nina, ki je ponosna, da na njenih listih papirja nastaja največ portretov ljudi, ki so njena posebna strast in se vedno znova rada vrača k risanju obrazov.

Slednji so največkrat narisani po naročilu, tukaj pa so tudi fantazijske, domišljijske in iluzionistične risbe, ter živali, domačije in modne kreacije, ki jih ustvarja zase in za svojo dušo ter ostale dekorativne slike, ki pa so ponavadi naslikane na platno. Večinoma slika s fotografij, ki ji naročniki običajno pošljejo po elektronski pošti, riše pa tudi po modelu v živo, za kar pa potrebuje nekoliko več časa. Raje riše v ateljeju, kot v naravi odkoder prinaša predvsem ideje.

PsičekV letu 2012 je Nina imela svojo prvo samostojno razstavo, in sicer v Qcentru na Ptuju. Letos pa se ji obeta več skupinskih in tudi družinskih razstav, ena večja tudi v Radencih (aprila), še pred tem pa v Europarku Maribor, njene risbe pa bodo ljubitelji umetnin lahko videli tudi v Ljubljani. Na youtube pa si lahko ogledamo tudi video posnetke kako nastajajo posamezne risbe in portreti. „Rada se pridružim kakšnim dobrodelnim razstavam ali pa sodelujem s svojimi risbami na dobrodelnih dražbah. Ker rada poprimem tudi za fotoaparat za hitro beleženje trenutkov v naravi, so mi moje fotografije večkrat inspiracija za nastale slike. V prihodnosti si zelo želim pridobiti še veliko znanja in uspeti. Čeprav se tole sliši že zelo obrabljeno, si tudi jaz želim, da bi si lahko z umetnostjo celo življenje služila denar, in da bi tole bil moj glavni vir zaslužka“, poudarja Nina, ki je lani sodelovala v akciji „Slovenski svet ustvarjalnosti“, kjer so naslikali znane slovenske osebnosti, katere so potem povabili na razstavo v Maribor (Betnava), kjer so jih lahko spoznali. Sama je naslikala znane osebnosti: Dejana Zavca, Filipa Flisarja in Majo Keuc.

Sama si je ustvarila tudi spletno stran ninajancar.blogspot.com, kjer lahko vidimo prav vse slike, ki jih je uspela ustvariti v treh letih in več. Tam je več 100 portretov in še več ostalih slik. Na spletni strani sproti posodablja albume slik, obvestila na dogodke, kot so razstave in ostalo. Prav tako je tam možno zasledili cenik za portrete (posebnost pri naročanju slik je, da cena ni odvisna od števila oseb na sliki) in dekorativne slike ter ostale informacije za naročilo izdelka. „Zelo sem hvaležna podpori s strani oboževalcev mojih slik, prijateljev, sestre in staršev, predvsem pa svojemu fantu Nejcu, ki me vedno podpira ter slikarju Rajku Ferku za vse uporabne nasvete in vzpodbude. Rajko mi je zelo velika motivacija“, nam je še povedala Nina, ki je doslej večinoma ustvarjala v akrilnih barvah, od letos pa začne tudi v oljnih barvah, ki so bistveno dražje.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Nina uživa ob portretih, živalih, naravi...