Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi Radenčani in osvobodilna fronta

 

V Radencih se je ob dnevu upora odvijalo marsikaj zanimivega

Dan uporaPrizadevni aktivisti Mladinskega društva Vrelec Radenci so ob letošnjem Dnevu upora proti okupatorju pripravili enkratno proslavo, pravzaprav se je v lokalu Bistro Erinox na Titovi cesti v Radencih, in okrog njega, odvijalo marsikaj zanimivega. Na svoje so prišli prav vsi, še posebej nostalgiki, ki so se spomnili polpretekle zgodovine in vsega kar se je takrat dogajalo. V deseturnem dogajanju, ki se je odvijalo od poznega popoldneva, do zgodnjega naslednjega jutra, se je na prizorišču obrnilo veliko Radenčanov in tudi gostov od drugod. Prišli so tako mladi, kot manj mladi, tako tisti, ki podpirajo OF, kot tisti drugi... in vsi so bili veseli in razigrani.

Rihtarič pozval k miru in spravi

Dan uporaDogajanje se je začelo potem, ko je povorka z zastavonošami, praporščaki Zveze borcev, konjenico in ostalimi udeleženci-gledalci štartala z avtobusne postaje v Radencih in se podala do prireditvenega prostora na Titovi cesti. Že četrt ure pozneje, ko je povorka prispela na prizorišče, so tam že zvenele koračnice in borbene pesmi, za kar so poskrbeli godbeniki iz Gornje Radgone. Po slovesnem dvigu zastav s pripadajočimi himnami, revolucionarnih deklamacijah in recitatih, sta prisotne pozdravila Marko Novak, predsednik MD Vrelec Radenci, ter slavnostni govornik Janez Rihtarič, župan občine Radenci, ki je še posebej omenil težnje slovenskega človeka po samostojnosti. „Slovenski narod se je z začetkom 2. sv. vojne nenadoma soočil z velikimi vprašanji, ki so zahtevala pomembne odločitve. In odločitev za upor proti okupaciji je bila največja odločitev tistega časa. Zahtevala je prelom s preteklostjo, jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod končno vzame usodo v svoje roke. Zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem, z bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo in Cankarjeva misel: narod si bi pisal sodbo sam, je z uporom proti okupatorju dobila novo in usodno pomembno vsebino. Zahtevala je upor in zavedanje o nujnosti žrtev, a narod je črpal vitalno moč za upor iz svoje predolgo zatrte želje po samostojnosti in potrdil moč svojega naroda, vse njegove spodobnosti, ki so mu naposled, več kot pol stoletja pozneje, omogočila lastno državo, članstvo v Organizaciji ZN in Natu, naposled pa tudi ugledno mesto v EU. A vsega tega razvoja brez uspešnega NOB med 2. sv. vojno preprosto ne bi bilo“, je med drugim dejal Rihtarič, ki je odločno zavrnil trditve nekaterih, tudi iz najvišjega državnega vrha, češ da se je trpljenje začelo šele ob koncu 2. svetovne vojne, ko naj bi se vrstili povojni poboji.

Zato je radenski župan, ki je pohvalil organizatorje proslave, ne glede na vse, pozval državljane k miru in spravi. Seveda na prireditvi ni manjkalo niti športnih in zabavnih iger, brezplačnega jahanja konjev, pripravili so bogat srečelov, na ogled je bila lepa razstava o NOB, SFRJ, Titu in njegovem času, nekateri so se zavrteli ob živi glasbi, manjkalo pa ni niti kulinaričnih in tekočih dobrot, pa še to po akcijskih cenah, skratka vzdušje je bilo odlično...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Mladi Radenčani in osvobodilna fronta