Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mladi Radenčani in osvobodilna fronta

 

V Radencih se je ob dnevu upora odvijalo marsikaj zanimivega

Dan uporaPrizadevni aktivisti Mladinskega društva Vrelec Radenci so ob letošnjem Dnevu upora proti okupatorju pripravili enkratno proslavo, pravzaprav se je v lokalu Bistro Erinox na Titovi cesti v Radencih, in okrog njega, odvijalo marsikaj zanimivega. Na svoje so prišli prav vsi, še posebej nostalgiki, ki so se spomnili polpretekle zgodovine in vsega kar se je takrat dogajalo. V deseturnem dogajanju, ki se je odvijalo od poznega popoldneva, do zgodnjega naslednjega jutra, se je na prizorišču obrnilo veliko Radenčanov in tudi gostov od drugod. Prišli so tako mladi, kot manj mladi, tako tisti, ki podpirajo OF, kot tisti drugi... in vsi so bili veseli in razigrani.

Rihtarič pozval k miru in spravi

Dan uporaDogajanje se je začelo potem, ko je povorka z zastavonošami, praporščaki Zveze borcev, konjenico in ostalimi udeleženci-gledalci štartala z avtobusne postaje v Radencih in se podala do prireditvenega prostora na Titovi cesti. Že četrt ure pozneje, ko je povorka prispela na prizorišče, so tam že zvenele koračnice in borbene pesmi, za kar so poskrbeli godbeniki iz Gornje Radgone. Po slovesnem dvigu zastav s pripadajočimi himnami, revolucionarnih deklamacijah in recitatih, sta prisotne pozdravila Marko Novak, predsednik MD Vrelec Radenci, ter slavnostni govornik Janez Rihtarič, župan občine Radenci, ki je še posebej omenil težnje slovenskega človeka po samostojnosti. „Slovenski narod se je z začetkom 2. sv. vojne nenadoma soočil z velikimi vprašanji, ki so zahtevala pomembne odločitve. In odločitev za upor proti okupaciji je bila največja odločitev tistega časa. Zahtevala je prelom s preteklostjo, jasno opredelitev do narodnega obstoja in do tega, da narod končno vzame usodo v svoje roke. Zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem, z bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo in Cankarjeva misel: narod si bi pisal sodbo sam, je z uporom proti okupatorju dobila novo in usodno pomembno vsebino. Zahtevala je upor in zavedanje o nujnosti žrtev, a narod je črpal vitalno moč za upor iz svoje predolgo zatrte želje po samostojnosti in potrdil moč svojega naroda, vse njegove spodobnosti, ki so mu naposled, več kot pol stoletja pozneje, omogočila lastno državo, članstvo v Organizaciji ZN in Natu, naposled pa tudi ugledno mesto v EU. A vsega tega razvoja brez uspešnega NOB med 2. sv. vojno preprosto ne bi bilo“, je med drugim dejal Rihtarič, ki je odločno zavrnil trditve nekaterih, tudi iz najvišjega državnega vrha, češ da se je trpljenje začelo šele ob koncu 2. svetovne vojne, ko naj bi se vrstili povojni poboji.

Zato je radenski župan, ki je pohvalil organizatorje proslave, ne glede na vse, pozval državljane k miru in spravi. Seveda na prireditvi ni manjkalo niti športnih in zabavnih iger, brezplačnega jahanja konjev, pripravili so bogat srečelov, na ogled je bila lepa razstava o NOB, SFRJ, Titu in njegovem času, nekateri so se zavrteli ob živi glasbi, manjkalo pa ni niti kulinaričnih in tekočih dobrot, pa še to po akcijskih cenah, skratka vzdušje je bilo odlično...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Mladi Radenčani in osvobodilna fronta