Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naše prehojene poti

 

Predstavili so 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev

Naše prehojene potiV skoraj prepolni kongresni dvorani hotela Radin v Radencih so ustvarjalci in drugi akterji njenega nastanka, predstavili že 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev, katero so poimenovali: Naše prehojene poti. Tokrat se s svojimi življenjepisi predstavlja še 17 starejših prebivalcev in prebivalk skrajnjega severovzhoda države. Skupaj s petimi dosedanjimi knjigami, v katerih se je predstavilo še 80 ljudi, je to kar 97 enkratnih, predvsem življenjskih in resničnih zgodb, ki so pravo bogastvo za generacije, ki prihajajo. Zato si pobudniki projekta in njeni izvajalci, z upokojeno pedagoginjo in kulturnico Marijo Marič na čelu, ter ugledno slovensko etnologinjo, pesnico in pisateljico, dr. Marijo Makarovič, zaslužijo vse pohvale.

Poleg avtorjev, zapisovalk in drugih ustvarjalcev knjige, na predstavitvi knjige, katero je povezovala Helena Kos Poznič, so za kulturni program na njeni predstavitvi poskrbeli člani glasbene skupine Klapovühi ter Nataša Ros in Vladimir Rantaša, ki sta brala odlomke iz življenjepisov avtorjev. Slednje so tudi priložnostno obdarili, vse prisotne pa je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, čigar mama, 90-letna Antonija, je mimogrede med avtoricama življenjepisov. V tokratni, 6. knjigi se sicer z življenjepisi predstavlja 17 avtoric in avtorjev, starih od 60 do 100 let, s povprečjem blizu devetdeset. Svoje zgodbe so zapisovalkam: Mariji Marič, Slavici Pirc in Bei Baboš Logar, pripovedovali (od najstarejšega do najmlajše): Jožef Tratnjek (1913), Terezija Drvarič (1914), Matilda Čurič (1916), Marija Vrbančič (1921), Ivan Kovačič (1921), Pavla Domanjko (1921), Antonija Rihtarič (1923), Katarina Rantaša (1923), Franc Kšela (1926), Terezija Mauko (1926), Matija Klemenčič (1928), Jolanda Kranjc (1929), Kristina Križanič (1933), Magdalena Ivanuša (1937), Anica Jauk (1937), Ivan Berden (1940) in Matilda Hajdinjak (1953). Večina izmed njih se je udeležila predstavitve knjige, žal pa tega nista dočakala Terezija Drvarič in Franc Kšela, ki sta vmes odšla k večnemu počitku.

 

„Kot urednica Bublinih knjig iskreno čestitam vsem avtorjem in avtoricam življenjskih pripovedi k njihovemu prispevku, obenem pa se toplo zahvalim tudi vsem, ki ste na podlagi usmerjenih razgovorov zapisali njihove pripovedi in še posebej gospe Jolandi Kranjc, ki je svojo življenjsko zgodbo napisala sama. Človeško in strokovno me veseli, da je v šesti Bublini knjigi predstavilo svojo življenjsko pot sedemnajst, od leta 1913 do 1953 rojenih avtorjev in avtoric, od tega 15 iz Prlekije in dva iz Prekmurja. Poleg daljših so objavljene tudi krajše pripovedi. Glede slednjih se povsem strinjam z nenasilno tehniko intervjuja, kot jo je v svojem prispevku o odnosu do zapisovanja življenjskih pripovedi jedrnato opredelila Bea Baboš Logar: Način pripovedovanja pa je različen. Eni so zelo zgovorni in slikoviti, iz drugih izvlečeš samo kratke informacije. Ker po naravi nisem radoveden človek, mi je zadostovalo to, kar mi je kdo povedal oz. kar mi je hotel povedati. Vsak ima pravico do zasebnosti“, je med drugim povedala urednica vseh šestih Bublinih knjig, dr. Marija Makarovič, ki dodaja: Naj velja tudi za šesto Bublino knjigo življenjskih pripovedi: izid knjige je posebno doživetje za vsakega avtorja in tudi za vse tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastajanju. Nekaj posebnega pa je tudi pisati knjigo oz. zapisovati življenjske pripovedi drugih ljudi, kar so vsak po svoje izpričali sodelavci Bublinih šestih knjig.

Šesto Bublino knjigo Naše prehojene poti na 275 straneh je, v nakladi 600 izvodov, izdal in založil KUD Bubla Radenci. Za organizacijo projekta in izbiro fotografij je poskrbela Marija Marič, knjigo pa je lektorirala Bea Baboš Logar. Uredila jo je Marija Makarovič, tehnični sodelavec je Boni Logar, ki je poskrbel tudi za slovarček narečnih besed. Fotografije avtorjev in avtoric je prispeval Dani Mauko, za oblikovanje, prelom in tisk pa so poskrbeli v Tiskarni aiP Praprotnik.

„Ko me je Marija Marič, neumorna kulturna delavka, vse od ustanovitve predsednica KUD Bubla iz Radencev, kot ljubiteljskega fotografa, pred leti povabila, da bi kot fotograf sodeloval pri nameravani izdaji knjige zapisov življenjskih zgodb starejših, preprostih ljudi, se nisem obotavljal. Vesel, da bom zanamcem ohranjal realen trenutek za vedno zapisan času, takšen kot v resnici je, sem takoj privolil. Po naravi sem človek, ki težko komu kaj odreče, kar pa gre na račun časa, ki bi ga pravzaprav moral preživeti s svojo ženo Anko in hčerkama Lucijo in Petro. Obiskala sva domove pripovedovalcev, sprva iz naše občine, nato pa so se z leti, ko so nastajale vedno nove knjige, zgodbe razširile po Pomurju. Med fotografiranjem portretov pripovedovalcev sem spoznal tako lepe kot žalostne življenjske pripovedi pa tudi »posrečene« dogodke. Na obisku pri 92-letni Ani Matjašec v Boračevi, ki jo je po vsem tem, kar je v življenju težkega doživela, rodila šest otrok, na koncu bolezen prikovala na posteljo, sem postal kar župnik. Ko sva z Marijo vstopila v sobo, kjer je na žalost zdaj že pokojna gospa Ana ležala, sem pokleknil, da bi nastal boljši fotografski posnetek, gospa pa me je pozdravila: O gospod župnik, k meni ste prišli, ne bom še umrla?“, je med drugim dejal fotograf Dani Mauko, ki ima nešteto zanimivih zgodbic in anekdot s terena...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Naše prehojene poti