Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Angela Knaus de Groot je pred 55 leti odšla v Kanado, a še vedno rada obišče Pomurje

KlemenčičeviKamorkoli gremo, kjerkoli živimo, vrnitev v rojstni kraj, predvsem če je ta daleč, je vedno nepozabno doživetje, vezano na stare, drage spomine. Takrat se vrnemo desetletja nazaj, v svoje otroštvo in čas, ko smo svoj dom in domovino zapustili. Tega se še posebej zaveda Angela Knaus, ki je kot 11-letna deklica, davnega lata 1963 iz rojstnih Vidoncev na Goričkem, oz. Gornje Radgone, kjer je zadnjih pet „slovenskih" let preživela pri teti Mariji in stricu Milanu Klemenčiču, odletela čez veliko lužo, v kanadski Hamilton.

Lepo je obiskati rojstni kraj in srečati svoje drage

Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni so se sprehajali po parku

Sprehod za spominPodobno kot marsikje po državi, so se na topel septembrski dan tudi stanovalci Doma starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, ki so oboleli za demenco, sprehodili po mestnem parku skupaj s svojci, prostovoljci in zaposlenimi. Ob svetovnem dnevu Alzheimerjeve bolezni se namreč po celotni Sloveniji organizirajo „Sprehodi za spomin", ki opozarjajo na bolezen, ki se neustavljivo širi. Demenca trenutno sodi med največje zdravstvene, socialne in finančne izzive sodobne družbe.

Sprehod za spomin, za bolnike z demenco

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naše prehojene poti

 

Predstavili so 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev

Naše prehojene potiV skoraj prepolni kongresni dvorani hotela Radin v Radencih so ustvarjalci in drugi akterji njenega nastanka, predstavili že 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev, katero so poimenovali: Naše prehojene poti. Tokrat se s svojimi življenjepisi predstavlja še 17 starejših prebivalcev in prebivalk skrajnjega severovzhoda države. Skupaj s petimi dosedanjimi knjigami, v katerih se je predstavilo še 80 ljudi, je to kar 97 enkratnih, predvsem življenjskih in resničnih zgodb, ki so pravo bogastvo za generacije, ki prihajajo. Zato si pobudniki projekta in njeni izvajalci, z upokojeno pedagoginjo in kulturnico Marijo Marič na čelu, ter ugledno slovensko etnologinjo, pesnico in pisateljico, dr. Marijo Makarovič, zaslužijo vse pohvale.

Poleg avtorjev, zapisovalk in drugih ustvarjalcev knjige, na predstavitvi knjige, katero je povezovala Helena Kos Poznič, so za kulturni program na njeni predstavitvi poskrbeli člani glasbene skupine Klapovühi ter Nataša Ros in Vladimir Rantaša, ki sta brala odlomke iz življenjepisov avtorjev. Slednje so tudi priložnostno obdarili, vse prisotne pa je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, čigar mama, 90-letna Antonija, je mimogrede med avtoricama življenjepisov. V tokratni, 6. knjigi se sicer z življenjepisi predstavlja 17 avtoric in avtorjev, starih od 60 do 100 let, s povprečjem blizu devetdeset. Svoje zgodbe so zapisovalkam: Mariji Marič, Slavici Pirc in Bei Baboš Logar, pripovedovali (od najstarejšega do najmlajše): Jožef Tratnjek (1913), Terezija Drvarič (1914), Matilda Čurič (1916), Marija Vrbančič (1921), Ivan Kovačič (1921), Pavla Domanjko (1921), Antonija Rihtarič (1923), Katarina Rantaša (1923), Franc Kšela (1926), Terezija Mauko (1926), Matija Klemenčič (1928), Jolanda Kranjc (1929), Kristina Križanič (1933), Magdalena Ivanuša (1937), Anica Jauk (1937), Ivan Berden (1940) in Matilda Hajdinjak (1953). Večina izmed njih se je udeležila predstavitve knjige, žal pa tega nista dočakala Terezija Drvarič in Franc Kšela, ki sta vmes odšla k večnemu počitku.

 

„Kot urednica Bublinih knjig iskreno čestitam vsem avtorjem in avtoricam življenjskih pripovedi k njihovemu prispevku, obenem pa se toplo zahvalim tudi vsem, ki ste na podlagi usmerjenih razgovorov zapisali njihove pripovedi in še posebej gospe Jolandi Kranjc, ki je svojo življenjsko zgodbo napisala sama. Človeško in strokovno me veseli, da je v šesti Bublini knjigi predstavilo svojo življenjsko pot sedemnajst, od leta 1913 do 1953 rojenih avtorjev in avtoric, od tega 15 iz Prlekije in dva iz Prekmurja. Poleg daljših so objavljene tudi krajše pripovedi. Glede slednjih se povsem strinjam z nenasilno tehniko intervjuja, kot jo je v svojem prispevku o odnosu do zapisovanja življenjskih pripovedi jedrnato opredelila Bea Baboš Logar: Način pripovedovanja pa je različen. Eni so zelo zgovorni in slikoviti, iz drugih izvlečeš samo kratke informacije. Ker po naravi nisem radoveden človek, mi je zadostovalo to, kar mi je kdo povedal oz. kar mi je hotel povedati. Vsak ima pravico do zasebnosti“, je med drugim povedala urednica vseh šestih Bublinih knjig, dr. Marija Makarovič, ki dodaja: Naj velja tudi za šesto Bublino knjigo življenjskih pripovedi: izid knjige je posebno doživetje za vsakega avtorja in tudi za vse tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastajanju. Nekaj posebnega pa je tudi pisati knjigo oz. zapisovati življenjske pripovedi drugih ljudi, kar so vsak po svoje izpričali sodelavci Bublinih šestih knjig.

Šesto Bublino knjigo Naše prehojene poti na 275 straneh je, v nakladi 600 izvodov, izdal in založil KUD Bubla Radenci. Za organizacijo projekta in izbiro fotografij je poskrbela Marija Marič, knjigo pa je lektorirala Bea Baboš Logar. Uredila jo je Marija Makarovič, tehnični sodelavec je Boni Logar, ki je poskrbel tudi za slovarček narečnih besed. Fotografije avtorjev in avtoric je prispeval Dani Mauko, za oblikovanje, prelom in tisk pa so poskrbeli v Tiskarni aiP Praprotnik.

„Ko me je Marija Marič, neumorna kulturna delavka, vse od ustanovitve predsednica KUD Bubla iz Radencev, kot ljubiteljskega fotografa, pred leti povabila, da bi kot fotograf sodeloval pri nameravani izdaji knjige zapisov življenjskih zgodb starejših, preprostih ljudi, se nisem obotavljal. Vesel, da bom zanamcem ohranjal realen trenutek za vedno zapisan času, takšen kot v resnici je, sem takoj privolil. Po naravi sem človek, ki težko komu kaj odreče, kar pa gre na račun časa, ki bi ga pravzaprav moral preživeti s svojo ženo Anko in hčerkama Lucijo in Petro. Obiskala sva domove pripovedovalcev, sprva iz naše občine, nato pa so se z leti, ko so nastajale vedno nove knjige, zgodbe razširile po Pomurju. Med fotografiranjem portretov pripovedovalcev sem spoznal tako lepe kot žalostne življenjske pripovedi pa tudi »posrečene« dogodke. Na obisku pri 92-letni Ani Matjašec v Boračevi, ki jo je po vsem tem, kar je v življenju težkega doživela, rodila šest otrok, na koncu bolezen prikovala na posteljo, sem postal kar župnik. Ko sva z Marijo vstopila v sobo, kjer je na žalost zdaj že pokojna gospa Ana ležala, sem pokleknil, da bi nastal boljši fotografski posnetek, gospa pa me je pozdravila: O gospod župnik, k meni ste prišli, ne bom še umrla?“, je med drugim dejal fotograf Dani Mauko, ki ima nešteto zanimivih zgodbic in anekdot s terena...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Naše prehojene poti