„Čolnikov" klopotec straši in odganja ptiče!

Klopotec BenediktPodobno kot povsod po Slovenskih Goricah, Prlekiji in Halozah, so tudi benediški vinogradniki začeli s prireditvijo, ki bo poslej potekala tradicionalno vsako leto. Gre za postavljanje klopotca kot znaka ohranjanja kulturne dediščine, letos pa je postavitev klopotca nekoliko hitrejša, saj grozdje hitro dozoreva in potrebno je čim prej strašiti in odganjati ptiče. Letos ga je Turistično vinogradniško društvo Benedikt, postavilo prvič in sicer nad novim platojem ob svojih brajdah in kleti, ter tik ob Čolnikov domačiji, kjer bo klopotec poslej stal vsako leto. Na veselem dogodku, kjer ni manjkalo niti kulinaričnih in tekočih dobrot, se je zbralo kar nekaj članic in članov društva, ter tudi drugih vinogradnikov in vinogradnic, večino dela na „štangi" pa sta opravila aktualni predsednik, Marjan Farasin, in častni predsednik ter vinski vitez Zlatko Borak.

Postavljanje klopotca, kar so prvič uprizorili tudi benediški vinogradniki, je pravi praznik

Devetič so se pomerili v kuhanju znamenite prekmurske jedi – bujte repe, kjer je nastopilo rekordnih 19 ekip

Bujta repaV okviru 23. Pomurskega poletnega festivala (PPF), ko se v Veliki Polani vrstijo številne prireditve, koncerti in dogodki, katerih ne doživimo vsak dan, je na prizorišču dogajanja potekalo tudi 9. tekmovanje v kuhanju tradicionalne prekmurske jedi – bujte repe. In ni nič nenavadnega, da v kuhanju omenjene jedi tekmujejo v Veliki Polani, kajti v deželi štorkelj so 10. avgusta 2013 postavili tudi Guinnessov rekord, saj so v kotlu skuhali rekordnih 1.089,50 kilogramov bujte repe, ta pa je po njihovem prepričanju del kulturne in zgodovinske dediščine.

Vinogradniki pred upokojenkami in gostinci

Prišli sta tudi učiteljici Marija in Rozina

Srečanje sošolcev OŠ SJoŠSončna in vroča sobota, zadnja v letošnjem juliju, je bila pravšnji dan za 5. srečanje nekdanjih učencev OŠ Videm ob Ščavnici (sedaj OŠ Sv. Jurij ob Ščavnici), ki so rojeni leta 1951. Nadvse prijetnega srečanja, ki ga je organiziral Ivan Weindorfer, se je udeležila dobra tretjina nekdanjih učenk in učencev, ki so osnovnošolske klopi greli med leti 1958/65. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je, za pokojne in žive učence, v farni cerkvi Sv. Jurija, daroval duhovni pomočnik Mirko Rakovec. Del srečanja so namenili tudi obisku pokopališča pri Svetemu Juriju, kjer so se poklonili spominu pokojnim sošolcem. Med njimi je tudi nedavno umrli Vlado Kocuvan, ki je bil organizator preteklih tovrstnih srečanj.

Srečali so se sošolci OŠ Videm ob Ščavnici, letniki 1951

Pri Sveti Ani so tekmovali v kuhanju štajerske kisle juhe, zmagala pa je ekipa iz Apaške doline

Kisla juha Sv. AnaV okviru obeleževanja občinskega praznika občine Sveta Ana v Slovenskih goricah - Aninega tedna 2018, je na dvorišču okrepčevalnice Šenk pri Sveti Ani potekalo tradicionalno, 8. tekmovanje v kuhanju štajerske kisle juhe. Ob pomoči nekaterih drugih društev in organizacij, predvsem pa številnih sponzorjev in donatorjev, so zanimiv dogodek odlično pripravili Kulinarično društvo kisla juha Sveta Ana, KO RK Lokavec in Okrepčevalnica Šenk. Žal je letos udeležba bila skromna, saj so tekmovale le štiri (lani: 14) ekipe, kljub temu je vzdušje bilo enkratno, tako da je tudi alfa in omega prireditve Lili Uroševič bila zadovoljna s celotnim dogajanjem, enako tudi nastopajoči kuharji in kuharice. Peta domača ekipa organizatorjev „Kulinarično društvo kisla juha" je skuhala skoraj poln 300-litrski kotel juhe, tako da te priljubljene jedi ni zmanjkalo. Po razglasitvi rezultatov tekmovanja so tako lahko razdelili več kot 300 porcij zanimive jedi iz svinjskih nogic, želodcev, plečke, korenčka, krompirja, čebule...in različnih začimb.

Črnci pred Gospodinjami in Pogledom

Pokazali so kako se je nekoč želo in kosilo

Žetev Spodnja ŠčavnicaMesec julij je čas počitnic, dopustov, velike vročine, različnih prireditev in dogodkov, pa tudi čas žetve zlatega zrnja. Prav v tem času je v organizaciji Društva podeželskih žena Gornja Radgona, kateremu so pomagali KZ Radgona, Občina in KSS Radgona, ob vaško gasilskem domu v Spodnji Ščavnici potekal, že 36. po vrsti, tradicionalni praznik žetve, ki iz leta v leto sicer potrjuje, da je tovrstno ohranjanje starih kmečkih običajev in opravil, vedno dobrodošlo, a žal se ga mlajši redko udeležujejo, da bi se česa naučili. In čeprav je v zadnjih letih vedno več takšnih in drugačnih prireditev povezanih z žetvijo, je tista v Spodnji Ščavnici nekaj posebnega, saj sodi med začetnike na tem področju, ob tem pa je to prireditev, ki vsako leto pritegne nekaj žanjic in koscev, zraven pa veliko več obiskovalcev.

Društvo podeželskih žena Gornja Radgona ohranja in obuja najpomembnejšo kmečko opravilo, ročno žetev pšenice

Milena Benko z maksimalnim številom točk

Naj kvašeni rogljičkiV okviru 36. dneva žetve v Spodnji Ščavnici sta Društvo podeželskih žena (DPŽ) Gornja Radgona in Zveza kmetic Slovenije (ZKS) pripravila I. državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov (kifelcev). Na prvem tovrstnem dogodku, ki ga lahko poimenujemo tudi državno prvenstvo, je strokovna komisija, katero je vodila predsednica Zveze kmetic Slovenije, Irena Ule (zraven sta bili še Nada Flegar in Celestina Strajnšek) z Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani, ocenila osem vzorcev te priljubljene sladice oz. sladkega prigrizka.

Pripravili so prvo državno razstavo in ocenjevanje kvašenih rogljičkov

Ob svečani otvoritvi prenovljenega ŠRC Nemčavci, tudi zanimiva nogometna tekma

ŠRC NemčavciV okviru praznovanja letošnjega občinskega praznika MO Murska Sobota, so posebno zadovoljstvo doživeli prebivalci primestne KS Nemčavci, kjer v 85 gospodinjstvih živi okoli 300 ljudi. V kompleksu vaško-gasilskega doma in ŠRC Nemčavci, tik ob regionalki, ki iz Murske Sobote vodi proti madžarski meji, je namreč potekala slovesna otvoritev Športno rekreacijske turistične točke Nemčavci. Gre za projekt, ki so ga pridobili iz programa LAS (Lokalna akcijska skupina) Goričko 2020 in ga financira Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja - Evropa investira v podeželje. S položitvijo umetne trave na bivšem teniškem igrišču so v Nemčavcih tako pridobili eno igrišče za tenis in večnamensko igrišče za košarko, rokomet, odbojko in mali nogomet. Prednost umetne trave pred opečno podlago, ki je bila prej na teniškem igrišču, je predvsem v vzdrževanju in možnosti uporabe skozi celo leto.

Nemčavci imajo čudovit športno-rekreacijski center

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Naše prehojene poti

 

Predstavili so 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev

Naše prehojene potiV skoraj prepolni kongresni dvorani hotela Radin v Radencih so ustvarjalci in drugi akterji njenega nastanka, predstavili že 6. knjigo z življenjepisi Prlekov in Prekmurcev, katero so poimenovali: Naše prehojene poti. Tokrat se s svojimi življenjepisi predstavlja še 17 starejših prebivalcev in prebivalk skrajnjega severovzhoda države. Skupaj s petimi dosedanjimi knjigami, v katerih se je predstavilo še 80 ljudi, je to kar 97 enkratnih, predvsem življenjskih in resničnih zgodb, ki so pravo bogastvo za generacije, ki prihajajo. Zato si pobudniki projekta in njeni izvajalci, z upokojeno pedagoginjo in kulturnico Marijo Marič na čelu, ter ugledno slovensko etnologinjo, pesnico in pisateljico, dr. Marijo Makarovič, zaslužijo vse pohvale.

Poleg avtorjev, zapisovalk in drugih ustvarjalcev knjige, na predstavitvi knjige, katero je povezovala Helena Kos Poznič, so za kulturni program na njeni predstavitvi poskrbeli člani glasbene skupine Klapovühi ter Nataša Ros in Vladimir Rantaša, ki sta brala odlomke iz življenjepisov avtorjev. Slednje so tudi priložnostno obdarili, vse prisotne pa je pozdravil tudi radenski župan Janez Rihtarič, čigar mama, 90-letna Antonija, je mimogrede med avtoricama življenjepisov. V tokratni, 6. knjigi se sicer z življenjepisi predstavlja 17 avtoric in avtorjev, starih od 60 do 100 let, s povprečjem blizu devetdeset. Svoje zgodbe so zapisovalkam: Mariji Marič, Slavici Pirc in Bei Baboš Logar, pripovedovali (od najstarejšega do najmlajše): Jožef Tratnjek (1913), Terezija Drvarič (1914), Matilda Čurič (1916), Marija Vrbančič (1921), Ivan Kovačič (1921), Pavla Domanjko (1921), Antonija Rihtarič (1923), Katarina Rantaša (1923), Franc Kšela (1926), Terezija Mauko (1926), Matija Klemenčič (1928), Jolanda Kranjc (1929), Kristina Križanič (1933), Magdalena Ivanuša (1937), Anica Jauk (1937), Ivan Berden (1940) in Matilda Hajdinjak (1953). Večina izmed njih se je udeležila predstavitve knjige, žal pa tega nista dočakala Terezija Drvarič in Franc Kšela, ki sta vmes odšla k večnemu počitku.

 

„Kot urednica Bublinih knjig iskreno čestitam vsem avtorjem in avtoricam življenjskih pripovedi k njihovemu prispevku, obenem pa se toplo zahvalim tudi vsem, ki ste na podlagi usmerjenih razgovorov zapisali njihove pripovedi in še posebej gospe Jolandi Kranjc, ki je svojo življenjsko zgodbo napisala sama. Človeško in strokovno me veseli, da je v šesti Bublini knjigi predstavilo svojo življenjsko pot sedemnajst, od leta 1913 do 1953 rojenih avtorjev in avtoric, od tega 15 iz Prlekije in dva iz Prekmurja. Poleg daljših so objavljene tudi krajše pripovedi. Glede slednjih se povsem strinjam z nenasilno tehniko intervjuja, kot jo je v svojem prispevku o odnosu do zapisovanja življenjskih pripovedi jedrnato opredelila Bea Baboš Logar: Način pripovedovanja pa je različen. Eni so zelo zgovorni in slikoviti, iz drugih izvlečeš samo kratke informacije. Ker po naravi nisem radoveden človek, mi je zadostovalo to, kar mi je kdo povedal oz. kar mi je hotel povedati. Vsak ima pravico do zasebnosti“, je med drugim povedala urednica vseh šestih Bublinih knjig, dr. Marija Makarovič, ki dodaja: Naj velja tudi za šesto Bublino knjigo življenjskih pripovedi: izid knjige je posebno doživetje za vsakega avtorja in tudi za vse tiste, ki so tako ali drugače sodelovali pri njenem nastajanju. Nekaj posebnega pa je tudi pisati knjigo oz. zapisovati življenjske pripovedi drugih ljudi, kar so vsak po svoje izpričali sodelavci Bublinih šestih knjig.

Šesto Bublino knjigo Naše prehojene poti na 275 straneh je, v nakladi 600 izvodov, izdal in založil KUD Bubla Radenci. Za organizacijo projekta in izbiro fotografij je poskrbela Marija Marič, knjigo pa je lektorirala Bea Baboš Logar. Uredila jo je Marija Makarovič, tehnični sodelavec je Boni Logar, ki je poskrbel tudi za slovarček narečnih besed. Fotografije avtorjev in avtoric je prispeval Dani Mauko, za oblikovanje, prelom in tisk pa so poskrbeli v Tiskarni aiP Praprotnik.

„Ko me je Marija Marič, neumorna kulturna delavka, vse od ustanovitve predsednica KUD Bubla iz Radencev, kot ljubiteljskega fotografa, pred leti povabila, da bi kot fotograf sodeloval pri nameravani izdaji knjige zapisov življenjskih zgodb starejših, preprostih ljudi, se nisem obotavljal. Vesel, da bom zanamcem ohranjal realen trenutek za vedno zapisan času, takšen kot v resnici je, sem takoj privolil. Po naravi sem človek, ki težko komu kaj odreče, kar pa gre na račun časa, ki bi ga pravzaprav moral preživeti s svojo ženo Anko in hčerkama Lucijo in Petro. Obiskala sva domove pripovedovalcev, sprva iz naše občine, nato pa so se z leti, ko so nastajale vedno nove knjige, zgodbe razširile po Pomurju. Med fotografiranjem portretov pripovedovalcev sem spoznal tako lepe kot žalostne življenjske pripovedi pa tudi »posrečene« dogodke. Na obisku pri 92-letni Ani Matjašec v Boračevi, ki jo je po vsem tem, kar je v življenju težkega doživela, rodila šest otrok, na koncu bolezen prikovala na posteljo, sem postal kar župnik. Ko sva z Marijo vstopila v sobo, kjer je na žalost zdaj že pokojna gospa Ana ležala, sem pokleknil, da bi nastal boljši fotografski posnetek, gospa pa me je pozdravila: O gospod župnik, k meni ste prišli, ne bom še umrla?“, je med drugim dejal fotograf Dani Mauko, ki ima nešteto zanimivih zgodbic in anekdot s terena...

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Naše prehojene poti