Šmarski troti iz Litije najboljši v Prekmurju

Paprikaš PolanaV lepem in sončnem vremenu je konec minulega tedna, ob „Lovenjakovem dvoru", znani prekmurski gostilni, v Polani pri Murski Soboti, potekala tradicionalna in sedaj že jubilejna, 10. paprikašijada z zanimivim programom, ki ga je povezovala moderatorka Silva Vrbnjak. Ker je paprikaš zelo razširjena lokalna jed v Pomurju, so se „Lovenjakovi" organizatorji že pred desetletjem odločili vsako leto pripravljati tekmovanje v kuhanju paprikaša, udeleženci pa si lahko izberejo, ali bo to piščančji, svinjski, kunčji, gobov, ribji..., saj meso le delno prispeva k okusu same jedi. Strokovnjaki, ki so ocenjevali izdelke tekmovalnih ekip so namreč mnenja, da vse druge sestavine, predvsem mleta paprika, čebula, malo moke, kisla smetana in malo vina, dajo paprikašu pravi okus. In če je včasih organizatorjem malo ponagajalo vreme, je tokrat tekmovalcem bilo zelo vroče, saj je poleg sonca „žgal" tudi odprti ogenj z asfalta.

V Polani je desetič zadišalo po štirih (piščančji, prašičji, kunčji in gobov) vrstah paprikaša

Radijski poslušalci Snopa iz vse Slovenije so se srečali v Slovenskih Goricah

Slovo od SNOP-aNa Izletniško turistični kmetiji Žökš pri Mlinarjevih, na Zgornjih Žerjavcih pri Lenartu, je konec tedna potekalo zanimivo srečanje »Nočnih ptičev«, poslušalcev skupnega nočnega radijskega programa imenovanega Snop, v katerem je nekoč sodelovalo več kot ducat radijskih nekomercialnih postaj iz vse države. Ker je bil ob koncu lanskega leta program ukinjen, v njem so nazadnje sodelovali le še: Radio Velenje, Radio Slovenske gorice, Radio Ptuj, Radio Celje in Radio Murski val, so njegovi zvesti poslušalci pripravili slovesen pokop svojega snopa. Organizirala ga je Ana Maras-Pika iz Lenarta, ki je na srečanje povabila 48 zvestih poslušalcev snopa iz različnih krajev Slovenije. Snopu v spomin so pripravili tudi veliko »žalno«, črno obrobljeno torto z narobnim križem, ki je simbolizirala njegov grob. Kot se na »pogrebu« spodobi, je Snopu v slovo spregovoril njegov zvesti poslušalec Ludvik Kupšek iz Trbovelj.

Žalno slovo od Snopa s črno obrobo na torti

Šola več ne stoji, prijateljstva pa so ostala

Sošolci Spodnja ŠčavnicaNa Turistični kmetiji Hari v Spodnji Ščavnici je potekalo izjemno zanimivo, prijetno in veselo srečanje nekdanjih učencev in učiteljev OŠ Spodnja Ščavnica. Sami dedki in babice, kjer so tudi najmlajši stari okoli 70 let, so se srečali v prekrasnem okolju, kjer je prebujajoča narava ozelenila Ščavniško dolino, na katero seže pogled s Harijeve lepo urejene turistične postojanke. Zbrani učenke in učenci so se ob pogledu v dolino ozirali, da bi uzrli njihovo nekdanjo šolo, ki jim je dajala znanje za življenje. Zastonj! Kajti šole ni več, porušena je in na tem prostoru sedaj stoji mogočni stanovanjski blok, v katerem živi nova mladost.

Srečali so se babice in dedki, učenci nekdanje OŠ Spodnja Ščavnica

Za veselo vzdušje sta poskrbela sin in vnukinja!

Biserna poroka MagušaLe redkim zakonskim parom je dano, da bi dočakali 60 let skupnega zakonskega življenja, saj se eni že prej ločijo, drugi pa prej zapustijo ta svet. Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša v občini Sv. Jurij ob Ščavnici, pa sta ta visoki jubilej – biserno poroko dočakala in proslavila skupaj z najbližjimi sorodniki in prijatelji. Slavje ob bisernem zakonskem jubileju Magušovih se je začel v farni cerkvi Sv. Jurija ob Ščavnici, kjer je zahvalno mašo, ob sodelovanju p. Lavrencija, daroval domači župnik Boštjan Ošlaj.

Zavidljivo biserno poroko sta praznovala Ivanka in Rudi Maguša iz Grabonoša

Od Črešnjevcev, skozi Mele, do Lisjakove struge

Čistilna akcija TD MajolkaČlanice in člani enega najbolj dejavnih društev na radgonskem območju, Turistično društvo Majolka je pripravilo tradicionalno čistilno akcijo. Prijavili so se tudi na natečaj "Moja reka si", na Turistični zvezi Slovenije, kjer so jih oglaševali. Same čistilne akcije, ki je potekala na širšem območju vzhodnega dela radgonske občine, se je udeležilo 15 članic in članov društva. „Dobili smo se pred trgovino Klasek v Črešnjevcih, kjer smo se razdelili v dve skupini.

Polne vreče odpadne embalaže od pijač v gozdu „Gaj

Začela se je sezona kresovanj in prijetnih druženj

Kres Lisjakova strugaPodobno kot že 17 minulih let, so radgonski ribiči ter njihovi družinski člani in simpatizerji ter tudi drugi gostje, veliki petek preživeli ob „tabornem ognju" in slastnih pečenih ribah. Že leta 2000 so namreč radgonski ribiči združili spomladansko čistilno akcijo ob svojem ribniku in ribiški hiši, v Lisjakovi strugi, kjer je spomladi veliko suhega vejevja in neuporabnega lesa, s prižigom kresa. Od začetka so prireditev imenovali „Srečanje ob tabornem ognju", ker pa je prireditev vsako leto za velikonočne praznike, natančneje na „postni" Veliki petek, sedaj temu rečejo „Velikonočno kresovanje".

Ribiči so zakurili v Lisjakovi strugi

Pomurci in Štajerci med 571 igralci, dobili novega kralja družabne kartaške igre

Kartanje šnopsaDolgi in mrzli zimski večeri, zlasti ob vikendih, so za mnoge Prekmurce, Prleke in Štajerce, poleg pikada, fliperja, namiznega nogometa in biljarda, namenjeni predvsem kartaškim (šnops) turnirjem in še nekaterim družabnim igram, ki so dobrodošle za druženje in krajšanje časa. Prav s takšnimi dogodki, predvsem družabnimi igrami in sploh druženji, se ukvarjajo mladi in manj mladi na skrajnjem severovzhodu države, s čimer potrjujejo, da televizija, internet, FB in sploh računalniki le niso povsem zastrupili večine ljudi, ki so se bolj kot ne prenehali družiti s prijatelji, sosedi, znanci in celo s svojimi domačimi.

Milan Niderl iz Gederovcev „Kralj šnopsa 2018

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Ponosni na svojo državo, čeprav...

 

Dan državnosti obeležili tudi v Domu starejših občanov Gornja Radgona

DSOOb praznovanju letošnjega dneva državnosti, ki so ga pripravili V Domu starejših občanov (DSO) Gornja Radgona, je bilo skorajda premalo prostora v veliki avli doma. Poleg stanovalcev je bilo namreč prisotnih tudi veliko svojcev in drugih obiskovalcev, pretežno Radgončanov, ki zelo radi prihajajo na različne dogodke v DSO. Od dnevu državnosti so, tako kot vsako leto, s kulturnim programom svečano obeležili zgodovinski trenutek, ko je bila 25. junija 1991 sprejeta Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Čeprav smo pričakovali nekoliko več, kot danes imamo, so tudi starostniki ponosni na svojo državo, ki je nastala pred 22 leti.

Kot je uvodoma poudaril direktor DSO-GR d. o. o., mag. Marjan Žula, je bil to temeljni dokument slovenske osamosvojitve, ki je med drugim zagotavljal varstvo človekovih pravic vsem državljanom. »Žal vse stvari niso stekle v smer, ki je bila tedaj začrtana in marsikdo je v bistvu razočaran nad dogajanji, ki smo jim priča. Sanje so bile malce drugačne in pričakovanja večine Slovencev se niso izpolnila. Pa vendar je treba gledati v prihodnost z optimizmom in upati na boljše čase«, je dejal direktor Žula, ki je bil hkrati moderator dobro uro trajajočega programa.

Skladba »Slovenija, od kod lepote tvoje«, ki jo je na harmoniko zaigral študent glasbene pedagogike, Matevž Pušnik, je že na samem začetku pričarala posebno emocionalno vzdušje, ki je nato prevevalo celotno prireditev. Nekateri zunanji obiskovalci so namreč kasneje zatrjevali, da na tako prijetnem, »toplem« in s čustvi prežetem kulturnem dogodku, že dolgo niso bili. »Morda pa bomo počasi res spet našli pot k tistim vrednotam, ki so od nekdaj veljale kot pozitivne in se bo tudi svet obrnil na bolje«, je bila ena od misli, ki jih je moderator sproti vpletal v dogajanje. Domski pevski zbor, v katerega se počasi, a vztrajno vključuje vse več stanovalcev, je pod vodstvom prostovoljne sodelavke, Majde Matjašič, zapel tri pesmi z domoljubno vsebino.

Direktor Žula je hkrati uradno otvoril razstavo in povedal nekaj besed o ustvarjalki, tako rekoč domačinki, rojeni na Meleh, Mileni Mariji Reščič. V domskih prostorih so na ogled postavljeni njeni kipi iz lesa in gline ter slike v različnih slikarskih tehnikah. Njen mož, Dominik Reščič, je ob tej priložnosti prebral nekaj svojih pesmi in moderator je ugotavljal, da zakonca v bistvu nadaljujeta tradicijo Milenine družine, saj sta se mama Milena in oče Franc Šaruga izvrstno dopolnjevala na področju ljudskih kulturnih dejavnosti, kajti na Meleh sta bila nosilca in gibalo kulturnega življenja te vasi. V bistvu je ta razstava posvečena prav njima in ljudem, vaščanom, ki so nekoč znali složno soustvarjati vse, kar se je pomembnejšega dogajalo v tej bivanjski skupnosti.

DSOV kulturnem programu je sodelovala tudi Zala Irgolič, študentka glasbene pedagogike, ki je izbrala za nastop nekaj najlepših pesmi, evergreenov iz »Slovenske popevke«, ki jih je ob njeni klavirski spremljavi zapel Matevž Pušnik. Slednji je ob koncu programa zaigral še skladbico »V dolini tihi« in s tem se je zelo lepo zaokrožil kulturni program, saj je vsa dvorana družno zapela. Dogajanje so popestrili še člani Turističnega društva Majolka iz Črešnjevcev, ki zelo radi pridejo v radgonski dom starejših občanov. Prisotne so pogostili z okusnim pecivom, ki so ga spekle njihove članice ter pristno domačo kapljico. Kot je povedal podpredsednik tega društva, Janko Kralj, so namreč v Domu vedno lepo sprejeti, zato jim je v veliko veselje, da lahko pridejo med stanovalce in jim polepšajo dan. »Dom starejših občanov Gornja Radgona, je dejansko postal tudi svojevrstno kulturno središče, kjer se srečujejo vse tri generacije, torej nekak medgeneracijski center. Razstave, delavnice, koncerti, športna srečanja, prireditve in drugi medijski dogodki, so postali stalnica, ki vnaša v življenjski vsakdan stanovalcev pestrost, toplino in prijetne občutke, zunanjim obiskovalcem pa ponuja priložnost obiska prireditev, kakršna je bila današnja ob dnevu državnosti«, je ob koncu povedal direktor DSO-GR d. o. o., mag. Marjan Žula.

 

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Ponosni na svojo državo, čeprav...