Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Najstarejši pomurski policist je pred sedmimi desetletji prišel iz Krškega

Policisti pri ŽabkarjuKo smo zemljani v ponedeljek, 31. decembra 2018 praznovali prihod novega leta 2019, je Jože Žabkar iz Moščancev v občini Puconci, imel dvojni razlog za praznovanje. Najstarejši živeči pomurski policist je namreč prav na silvestrovo praznoval tudi visok osebni jubilej - 98. rojstni dan. Dober teden po jubileju, ko smo mu mnogi voščili in zaželeli še veliko zdravih in zadovoljnih let, so Žabkarja, na njegovem domu obiskali in mu čestitali direktor Policijske uprave Murska Sobota, Damir Ivančić, skupaj s članoma kluba policijskih upokojencev Maksa Perca, Marjanom Horvatom (predsednik) in Romanom Verganom, ki je dolga leta bil Žabkarjev sodelavec, zraven pa je bila tudi tiskovna predstavnica PU Murska Sobota, Suzana Rauš.

Jože Žabkar je obeležil 98. rojstni dan

Nad 150 pohodnikov se je štirinajstič iz Gornje Radgone odpravilo do Rodmošcev

Trstenjakov pohodV spomin na svojega velikega soseda, velikega Prleka, Slovenca, na profesorja, teologa, psihologa, akademika in častnega občana Gornje Radgone, dr. Antona Trstenjaka, človeka svetovnega slovesa, ki je vse svoje življenje posvečal človeku, iskanju poti do njega, bitju prihodnosti, sta Planinsko društvo Gornja Radgona in Turistično društvo Majolka, že štirinajstič organizirali spominski pohod do rojstne akademikove hiše. V lepem in sončnem zimskem vremenu se je nad 150 pohodnikov iz cele Slovenije, odpravilo iz Aleje velikih v Gornji Radgoni, kjer je tudi Trstenjakovo spominsko obeležje, in vse jih je pot vodila po vinorodnih hribčkih do hiše, kjer je pred 113 leti (8.1.1906), akademik Trstenjak bil rojen. Tudi tokratni pohod, dolg 15 km, posvečen 113-letnici rojstva prleškega velikana, je poleg planincev iz domače regije pritegnil tudi ljubitelje narave iz širšega območja Slovenije.

Sprehodili so se v spomin na akademika Trstenjaka

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mitja Stanek na "Forma Viva 2013"

 

Kostanjevica na Krki gosti Mednarodni simpozij kiparjev

Mitja StanekV organizaciji Galerije Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki, med 1. in 31. julijem poteka Mednarodni simpozij „Forma viva 2013“, na katerem Slovenijo zastopa kipar Mitja Stanek doma s Kapelskega Vrha nad Radenci. To je velik dosežek za omenjenega samostojnega ustvarjalca na področju kulture, saj mu je izbira uspela v izjemno veliki mednarodni konkurenci. Galerija Božidar Jakac je namreč prejela kar 124 vlog iz 39 različnih držav. In že aprila letos se je v Kostanjevici na Krki sestala mednarodna žirija in izbrala le tri udeležence omenjenega mednarodnega simpozija kiparjev – Forma viva 2013. Komisija se je odločila za trojico: Donald Buglass (Nova Zelandija), Liliya Pobornikova (Bolgarija) in Mitja Stanek (Slovenija).

Trije izbrani kiparji, ki jih je galerija izbrala na podlagi predhodno zbranih prijav, kot material obdelujejo predvsem (večinoma) les, in sicer hrast. Njihove umetnine pa so postavljene v neposredni bližini galerijske stavbe v Kostanjevici. Pogoji za izbiro treh kiparjev, torej tudi Radenčana Mitja Staneka, so bili predvsem izkušnje z delom v lesu in samostojno delo na prostem, seveda pa tudi dosedanje izdelane skulpture. Skratka za izbiro so odločale predhodne reference ter skice, idejni osnutki in fotografije izvedbene makete. Organizator je sicer, poleg plačila stroškov bivanja v Kostanjevici, zagotovil tudi odkupno premijo v vrednosti 2.000 € (neto dohodka), ki ga bodo po končanem simpoziju avtorji prejeli na svoj TR.

Mitja Stanek, samostojni ustvarjalec na področju kulture, s Kapelskega Vrha 3, 9252 Radenci, je rojen 18.1.1964 v Mariboru. Po maturi na Ljutomerski gimnaziji se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer je leta 1986 diplomiral na smeri likovna vzgoja. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, pri profesorju Dragu Tršarju, prof. Slavku Tihcu, prof. Francetu Rotarju in prof. Luju Vodopivcu, je diplomiral leta 1995 in vpisal magistrski študij grafike. Živi in ustvarja na Kapelskem Vrhu, od leta 2002 pa poučuje likovno vzgojo na Osnovni šoli Mala Nedelja in Osnovni šoli Cerkvenjak – Vitomarci. Mitja Stanek veliko dela tudi na restavriranju, sanaciji in prenovi različnih sakralnih objektov, predvsem cerkva, kapelic, križev, kužnih znamenj ipd. In sam pravi, kako je velika škoda, da država in lokalne skupnosti ne namenjajo več sredstev za tovrstno restavriranje, ker tukaj gre za kulturno - zgodovinsko in narodno bogastvo, ki ga ne smemo zanemariti in prepustiti propadu.

V zadnjih 25 letih umetniškega ustvarjanja je Stanek imel številne samostojne in skupinske razstave, kot so – samostojne razstave: 1988 - “Plakat if...”, Kulturni dom, Gornja Radgona; 1995 - “S črno na belo”, Galerija muzeja Radenske, Radenci (dr Nadija Zgonik); 1996 - “Grafika”, Parlament Republike Slovenije, Ljubljana, 2000 - “Objekti in odtisi”, Galerija AT, Ljutomer..., skupinske razstave: 1988 - 13. razstava Likovni oktobar, Mladenovac, Jugoslavija, 1990 - Mednarodni bienale grafike Alpe Jadran, Beljak, Avstrija, 1991/1992 - Razstava Akademije za likovno umetnost, Mestna galerija, Ljubljana, 1992 - Študentski kulturni dnevi, Ljubljana, 1992/1993: Razstava Akademije za likovno umetnost, Mestna galerija, Ljubljana, 1993 - „Diplomanti“, Grad Mokrice, 1993 - Mednarodni študentski bienale, Skopje, Makedonija, 1993 - Ex Tempore, Piran, 1993 – I. mednarodna razstava male grafike, Umetnostna galerija, Maribor, 1994 - Ex Tempore, Piran; Ex Tempore, Ljutomer, 1995 - Lipovci 95, Galerija Murska Sobota, 1996 - Nova akademija, ALU Ljubljana, Skopje, Makedonija, 1996 - bienale slovenske grafike, Otočec-Novo Mesto, 1997 - “Grafika”, galerija Hotela Radin, Radenci, 1997 - III. Praha Graphic 97, Praha, Češka, 1999 - The 4Th Kochi International Triennial Exhibition of prints, Kochi, Japan, 2003 - International Triennial of Graphic art Bitola, Makedonija, 2005 - 13th International Print Biennal Varna, Bulgaria, 2007 - 14th International Print Biennal Varna, Bulgaria... Prejel pa je tudi kar nekaj priznanj in nagrad, med drugim, leta 1994 - Ex Tempore, Piran ter Ex Tempore, Ljutomer.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Mitja Stanek na "Forma Viva 2013"