Zakonca Jožefa in Mirko Gumilar sta obeležila 65 let skupnega življenja

Železna poroka GumilarČeprav je pri nas kar veliko zlatih, bisernih, smaragdnih in diamantnih zakonskih jubilejev, pa je le redkim dan izjemni zakonski jubilej, ki mu v večini pravijo železna poroka, ponekod pa tudi briljantna. Pred dnevi je namreč minilo šest desetletij in pol, odkar sta si v farni cerkvi Marijinega rojstva na Tišini večno zvestobo v dobrem in slabem ter ljubezen obljubila Jožefa, roj. Žemljič, in Mirko Gumilar, oba z bližnjih Petanjcev. Ob izteku letošnjega oktobra sta 65. obletnico s priložnostno slovesnostjo obeležila v domu Elizabeta pri Svetem Juriju na Goričkem, ki je enota Doma starejših Rakičan. Tam namreč slavljenka že poldrugo leto prebiva. Priči ob tovrstni izjemno redki obletnici poroke sta bila njuna hčerka Marjeta in sin Slavko, verski obred pa je v prostorih doma opravil matični župnik v župniji Tišina Boštjan Čeh.

Tudi pri devetdesetih se počutita odlično

Marija in Ivan Lorenčič sta obeležila biserno poroko

Biserna poroka LorenčičPred dnevi sta Marija in Ivan Lorenčič iz Maribora, v krogu domačih in prijateljev obeležila biserni zakonski jubilej. Svoje 60 - letno skupno zakonsko življenje sta potrdila v cerkvi sv. Ruperta v rojstni Voličini, kjer sta se poročila pred šestimi desetletji. Tokrat sta oba obreda, civilni in cerkveni, potekala v cerkvi. Civilni obred je opravil župan občine Lenart, mag. Janez Kramberger, ki je bisernoporočencema namenil nekaj lepih besed in jima izročil še eno listino, cerkvenega pa ob darovani sveti maši, ob asistenci domačega župnika Franca Muršeca in duhovnika Marka Veršiča, škof dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je veliko veselje nad zakoncema, ki sta zgled družine, »kakršna naj bi bila vrednota družbe. Hvala vama za vse, kar sta dobrega storila v Cerkvi. Vesel sem, da lahko potrdim vajin zakon tukaj v vajini rojstni župniji, kamor se rada vračata.«

Iz Maribora sta prišla v rojstno vas

Čeprav je po moževi nesreči (1976) ostala sama, je Kristina Pelcl do kruha spravila šest otrok, danes ima še enajst vnukov ter deset pravnukov

Kristina PelclČeprav niso imeli računalnikov, pametnih telefonov, različnih igric in podobnih reči, s katerimi se večinoma ukvarjajo današnji otroci in mladina, so se tudi naši predniki, dedki in babice v mladosti imeli fajn in so živeli zelo lepo. To seveda lahko potrdijo mnogi, ki danes preživljajo jesen življenja, enako tudi Kristina Pelcl (rojena Marič 6.10.1928 v Gradišču na levem bregu reke Mure) s čudovitega Janževega Vrha nad Radenci. Prav na svoj rojstni dan je na hribčku kjer je domovina znamenitega „Janževca", je z glasnim vriskom pozdravljala goste, ki so jih prišli voščit za visok življenjski jubilej.

Devetdesetletnica, ki z veselimi vriski pozdravlja obiskovalce

Radgončana Franc in Bojan do odličnega 3. mesta

Bujta repa MSNa parkirišču hotela Diana v Murski Soboti je potekal 9. Festival bujte repe, s tekmovanjem ekip v kuhanju te tradicionalne prekmurske jedi. Na tekmovanju, kjer je dišalo po tej tradicionalni jedi, je tokrat sodelovalo nekoliko manj (12) ekip, in sicer iz različnih društev, organizacij, turističnih podjetij in seveda tudi političnih strank, saj nas kmalu čakajo lokalne volitve. Kljub temu je bilo manj politikov, kot so nekateri pričakovali. Poleg ministrice Alenke Bratušek, državne sekretarke Olge Belec in soboškega župana Aleksandra Jevška, smo videli le še nekaj lokalnih strankarskih veljakov. Festival bujte repe je ena od večjih pomurskih kulinaričnih prireditev v jesensko-zimskem času, s katero si organizatorji prizadevajo za promocijo te tradicionalne prekmurske jedi, seveda pa tudi popestriti sobotno dogajanje v lokalnem okolju.

Na 9. festivalu bujte repe tekmovalo 12 ekip

Pripravili so 25. obrtniško-podjetniški gobarski piknik 2018, kjer so se družili, nabirali in jedli gobe

Gobe NegovaMedtem, ko iz večjega dela države poročajo, da je letošnja jesen zelo bogata z gobami, je na skrajnem severovzhodu Slovenije bera gozdnih lepotic, zlasti jurčkov in lisičk, zelo skromna. Kljub temu je tudi v pomurskih gozdovih možno srečati ljubitelje gobarjenja in gob, v kar smo se mnogi lahko prepričali tudi zadnjo soboto letošnjega septembra, ko so se v gozdove Negove in okolice podali številni udeleženci tradicionalnega, sedaj že 25. gobarskega piknika Območne obrtno podjetniške zbornice (OOZ) Gornja Radgona. Res je sicer, da so jurčkov in lisičk našli le za vzorec, zato pa je bilo veliko drugih gozdnih lepotic, saj je okoli 150 udeležencev, ki se je v lepem in sončnem vremenu pogumno odpravila v gozd, nabirala prav vse gobe, tako užitne, kot manj užitne in celo strupene. In čeprav so jih pozneje skoraj vse pojedli, nikomur ni bilo slabo, a kljub temu sami tega ne počnite in bodite sila previdni.

Obrtniki in podjetniki v negovskih gozdovih

Gasilci so trgali, prešali in se družili...

Gasilska trgatevPrav prijetno je minulo soboto bilo ob gasilskem domu PGD Janžev Vrh nad Radenci, torej natanko tam odkoder prihaja znameniti janževec. Medtem ko so vinogradniki po okoliških vinogradih pobirali še zadnje grozde letnika 2018, so namreč domači gasilci in gasilke na Janževem Vrhu, v društvu jih je nekaj nad 70, pripravili 7. gasilsko trgatev. Z natanko 52 trsov, predvsem brajd – jurke in izabele, so namreč natrgali precej grozdja, ki so ga nato tretali in stisnili dobrih 400 litrov sladkega mošta, katerega bodo došolali in z njim nazdravili ob različnih gasilskih akcijah, prireditvah in dogodkih.

PGD Janžev Vrh je menda edino gasilsko društvo z lastnim vinogradom

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

Mitja Stanek na "Forma Viva 2013"

 

Kostanjevica na Krki gosti Mednarodni simpozij kiparjev

Mitja StanekV organizaciji Galerije Božidarja Jakca, v Kostanjevici na Krki, med 1. in 31. julijem poteka Mednarodni simpozij „Forma viva 2013“, na katerem Slovenijo zastopa kipar Mitja Stanek doma s Kapelskega Vrha nad Radenci. To je velik dosežek za omenjenega samostojnega ustvarjalca na področju kulture, saj mu je izbira uspela v izjemno veliki mednarodni konkurenci. Galerija Božidar Jakac je namreč prejela kar 124 vlog iz 39 različnih držav. In že aprila letos se je v Kostanjevici na Krki sestala mednarodna žirija in izbrala le tri udeležence omenjenega mednarodnega simpozija kiparjev – Forma viva 2013. Komisija se je odločila za trojico: Donald Buglass (Nova Zelandija), Liliya Pobornikova (Bolgarija) in Mitja Stanek (Slovenija).

Trije izbrani kiparji, ki jih je galerija izbrala na podlagi predhodno zbranih prijav, kot material obdelujejo predvsem (večinoma) les, in sicer hrast. Njihove umetnine pa so postavljene v neposredni bližini galerijske stavbe v Kostanjevici. Pogoji za izbiro treh kiparjev, torej tudi Radenčana Mitja Staneka, so bili predvsem izkušnje z delom v lesu in samostojno delo na prostem, seveda pa tudi dosedanje izdelane skulpture. Skratka za izbiro so odločale predhodne reference ter skice, idejni osnutki in fotografije izvedbene makete. Organizator je sicer, poleg plačila stroškov bivanja v Kostanjevici, zagotovil tudi odkupno premijo v vrednosti 2.000 € (neto dohodka), ki ga bodo po končanem simpoziju avtorji prejeli na svoj TR.

Mitja Stanek, samostojni ustvarjalec na področju kulture, s Kapelskega Vrha 3, 9252 Radenci, je rojen 18.1.1964 v Mariboru. Po maturi na Ljutomerski gimnaziji se je vpisal na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer je leta 1986 diplomiral na smeri likovna vzgoja. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer kiparstvo, pri profesorju Dragu Tršarju, prof. Slavku Tihcu, prof. Francetu Rotarju in prof. Luju Vodopivcu, je diplomiral leta 1995 in vpisal magistrski študij grafike. Živi in ustvarja na Kapelskem Vrhu, od leta 2002 pa poučuje likovno vzgojo na Osnovni šoli Mala Nedelja in Osnovni šoli Cerkvenjak – Vitomarci. Mitja Stanek veliko dela tudi na restavriranju, sanaciji in prenovi različnih sakralnih objektov, predvsem cerkva, kapelic, križev, kužnih znamenj ipd. In sam pravi, kako je velika škoda, da država in lokalne skupnosti ne namenjajo več sredstev za tovrstno restavriranje, ker tukaj gre za kulturno - zgodovinsko in narodno bogastvo, ki ga ne smemo zanemariti in prepustiti propadu.

V zadnjih 25 letih umetniškega ustvarjanja je Stanek imel številne samostojne in skupinske razstave, kot so – samostojne razstave: 1988 - “Plakat if...”, Kulturni dom, Gornja Radgona; 1995 - “S črno na belo”, Galerija muzeja Radenske, Radenci (dr Nadija Zgonik); 1996 - “Grafika”, Parlament Republike Slovenije, Ljubljana, 2000 - “Objekti in odtisi”, Galerija AT, Ljutomer..., skupinske razstave: 1988 - 13. razstava Likovni oktobar, Mladenovac, Jugoslavija, 1990 - Mednarodni bienale grafike Alpe Jadran, Beljak, Avstrija, 1991/1992 - Razstava Akademije za likovno umetnost, Mestna galerija, Ljubljana, 1992 - Študentski kulturni dnevi, Ljubljana, 1992/1993: Razstava Akademije za likovno umetnost, Mestna galerija, Ljubljana, 1993 - „Diplomanti“, Grad Mokrice, 1993 - Mednarodni študentski bienale, Skopje, Makedonija, 1993 - Ex Tempore, Piran, 1993 – I. mednarodna razstava male grafike, Umetnostna galerija, Maribor, 1994 - Ex Tempore, Piran; Ex Tempore, Ljutomer, 1995 - Lipovci 95, Galerija Murska Sobota, 1996 - Nova akademija, ALU Ljubljana, Skopje, Makedonija, 1996 - bienale slovenske grafike, Otočec-Novo Mesto, 1997 - “Grafika”, galerija Hotela Radin, Radenci, 1997 - III. Praha Graphic 97, Praha, Češka, 1999 - The 4Th Kochi International Triennial Exhibition of prints, Kochi, Japan, 2003 - International Triennial of Graphic art Bitola, Makedonija, 2005 - 13th International Print Biennal Varna, Bulgaria, 2007 - 14th International Print Biennal Varna, Bulgaria... Prejel pa je tudi kar nekaj priznanj in nagrad, med drugim, leta 1994 - Ex Tempore, Piran ter Ex Tempore, Ljutomer.

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki Mitja Stanek na "Forma Viva 2013"