Pomembno je tudi nedeljsko dopoldansko druženje

Bolšji sejem OrehovciOb gasilskem domu PGD Orehovci, tik ob regionalni cesti Gornja Radgona – Ptuj, že vrsto let deluje bolšji sejem, ki se ne glede na letni časi, odvija vsako prvo nedeljo v mesecu. Na sejmu svoje predmete, ne nove, pač pa stare, prodajajo tisti, ki jih niso odvrgli v smeti in se zavedajo, da bi jih lahko kdo še uporabil. Sejem je zanimiv tudi za zbiratelje starin, saj so mnogi predmeti stari, nekateri tudi več kot sto let. Kot so nam povedali organizatorji iz PGD Orehovci, je sejem namenjen tudi nedeljskemu dopoldanskemu druženju, ki ga je v zadnjem času, ko imamo vsi preveč obveznosti, vse manj. Za nekatere domačine in tudi sosede iz vasi v okolici in celo iz Gornje Radgone in Radencev, je prva nedelja v mesecu, ravno zaradi orehovskega sejma, postala pravi praznik.

Bolšji sejem v Orehovcih še deluje

Po šestdesetih srečnih letih, spet pred oltar in matičarja

Biserna poroka FleisingerKonec minulega tedna sta v krogu domačih in prijateljev 60 let skupnega zakonskega življenja praznovala Marija in Karel Fleisinger iz Spodnjih Ivanjcev. Enako kot pred šestdesetimi leti sta slavljenca tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Civilni obred, ki ga je ob asistenci matičarja Mirka Ferenca, opravil župan občine Gornja Radgona Stanko Rojko, je potekal v prostorih srednjeveškega negovskega gradu. Nekoliko presenetljivo je le dejstvo, da sta slavljenca v cerkvi obeležila biserno, civilno pa diamantno poroko, kot je pisalo na listini, ki sta jo Marija in Karel prejela od župana Rojka. Po matičarjevi predstavitvi življenjske zgodbe zakoncev, jima je tudi župan namenil nekaj lepih besed in jima izročil omenjeno Diamantno poročno listino občine Gornja Radgona.

Biserno poroko sta obhajala zakonca Marija in Karel Fleisinger

Zlati medalji tudi v Kranj in Ljubljano

Antonovanje 2019V Jeruzalemsko – Ormoških vinorodnih goricah, natančneje na Kogu, vasici v ormoški občini ob hrvaški meji, so tudi letos ob godu sv. Antona puščavnika pripravili številne prireditve, ki so jih poimenovali „Antonovanje 2019". In čeprav se je v dobrem tednu (Antonov koncert MePZ Prosvetnega društva Ruda Sever Gorišnica; Kulinarični večer na Turistični kmetiji Hlebec; Prireditev „Čurke in vino 2019"; Antonovo kegljanje z lokalno ponudbo na stojnicah; pogovor na temo "Priložnosti podeželja in lokalnih ponudnikov"; Čurkarijada s kulinaričnim razvajanjem - Odprta kuhinja, pokušina čurk in vina, stojnice lokalnih ponudnikov, pester program, prihod slovenskega vinskega kraljestva, 11. razstava na temo reje prašičev...; Romanje k Sv. Antonu Puščavniku; sv. maša za žive in pokojne prašičerejce ter zdravje pri živini;10. srečanje vozil Steyr kluba Kog in starodobnikov, srečanje domačih ansamblov in folklornih skupin, lokalna ponudba na stojnicah...), je bilo v ospredju ocenjevanje čurk s strokovno komisijo in komisijo potrošnikov. Čeprav je vse dogajanje bilo zelo zanimivo posebej kaže omeniti tudi kulinarični dogodek na Turistični kmetiji Hlebec, kjer so obiskovalce počastili s šesthodnim menijem, v katerem so kraljevale kašnate klobase oz. čurke, kot jim pravijo domačini. Tradicionalni lokalni kuhinji so – kot to vedo pri Hlebcu – vnesli pridih sodobnosti.

„Antonovanje 2019

Pripravili so prvo izmenjevalnico otroških oblačil in igrač, ki je mnogim omogočila trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe

Izmenjevalnica oblačil in igračPo decembrski izjemno uspešni „izmenjevalnici" oblačil in obutve za otroke in odrasle, je v sodelovanju radgonske Iniciative Rastišče, skupaj s soboško igralnico Mali ČuDo, ter Mensano, pripravila še „Izmenjevalnico otroških oblačil in igrač" in vsega ostalega. Z željo, da bi nekoliko omilili zapravljanje in razsipništvo, so v igralnico Mali ČuDo v prostorih Mensane v Murski Soboti aktivisti omenjenih organizacij pritegnili kakšno stotnijo otrok in njihovih mamic, očkov, dedkov in babic, ki so prinašali svoje reči, domov pa odnašali „nova" oblačila, obutev, igrače... Glede na to, da je šlo za prvo tovrstno izmenjevalnico, sta glavni organizatorici dogodka, Nika Škof (Rastišče) in Barbara Muhič (Mali ČuDo), zadovoljni z obiskom in tudi izmenjavo. Povesta tudi, da je izmenjevalnica otroških oblačil, igrač in vseh ostalih otroških potrebščin omogočala trajnostno in odgovorno posodobitev garderobe in igralnega parka otrok, ki je povrhu še zastonj.

Zamenjali so igrače, oblačila in obutev

Pred pol stoletja sta začela iz nič, a z veliko ljubezni

Zlata poroka DruzovičEnako, kot pred 50 leti, ko sta si pred matičarjem in pred oltarjem izrekla zvestobo Zofija in Karel Druzovič iz Gočove pri Sv. Trojici v Slovenskih Goricah, sta tudi tokrat svojo zakonsko zvestobo potrdila pred matičarjem in pred oltarjem. Takrat sta k civilni poroki odšla v Lenart, cerkveni pa v cerkev Sv. Trojice, kjer sta sedaj potekala oba obreda. Civilni obred zlate poroke je tokrat, ob matičarki Dragici Kramberger, prvič v vlogi župana opravil David Klobasa. Dragica je na drobno opisala življenje in delo zlatega para, župan pa jima je namenil nekaj prijaznih besed, ter jima izročil zlatoporočno spominsko listino, ter darilo občine.

Zlato poroko sta obhajala Zofija in Karel Druzovič iz Slovenskih goric

Po šestih desetletjih spet pred istim oltarjem

Biserna poroka SteyerV teh zimskih dneh, ko je največ praznikov in praznovanj, sta 60-letnico poroke, torej biserno poroko obeležila Marija in Ivan Steyer iz Črncev v Apaški dolini. Enako kot pred šestimi desetletji, sta se zakonca, tudi tokrat, skupaj s svojimi domačimi, sosedi in prijatelji, k bisernoporočnemu obredu podala v farno cerkev v Apačah. Pred cerkvijo ju je z igranjem pozdravila Pihalna godba Apače, pri kateri je nekoč igral tudi njun pokojni sin Ivan. Ko so njuni svatje v cerkvi postavili špalir, ju je župnik Janez Ferencek povabil v cerkev, k zahvalni maši in bisernoporočnemu obredu, ki je potekal med darovano sv. mašo.

Pred 60 leti sta se poročila Marija in Ivan Steyer iz Črncev

Moj kraj Radgona

VELIKOST TEKSTA

ZASLON

Zaslon

V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj

 

Z dvanajstim pohodom ob meji med Radenci in Gornjo Radgono, se je dobrih 200 veteranov in drugih pohodnikov spomnilo odhoda JLA iz teh koncev

Pohod ob mejiMinulo sredo (3.7.2013) je minilo natanko 22 let odkar so vojaki Jugoslovanske armade zapustili mejni prehod v Gornji Radgoni, ki so ga med osamosvojitveno vojno imeli slab teden dni pod svojim nadzorom. S tem so vojaki JA pravzaprav dokončno in za vedno zapustili mesto Gornja Radgona in sploh radgonsko območje. In v spomin na ta dogodek Območno združenje veteranov vojne za Sloveniji, Policijsko veteransko društvo "Sever", Združenje slovenskih častnikov – območna organizacija Gornja Radgona, Združenje borcev za vrednote NOB, pod pokroviteljstvom občin Gornja Radgona, Radenci, Sveti Jurij ob Ščavnici in Apače, vsako leto pripravljajo tradicionalni spominski »Pohod ob meji«. Slednji vsako leto poteka izmenično iz Gornje Radgone proti Radencem in v nasprotni strani, letošnji, 12. pohod pa je potekal od Radencev do Radgone.

...spregovoril jim je minister Gregor Virant...

Ker mestu in sploh območju Gornje Radgone pripada eno častnih mest pri osamosvajanju Slovenije pred 22 leti, je logično, da so tovrstni dogodki vedno dobrodošli in tudi dobro obiskani, brez kakšnega koli ločevanja, kot je bil primer z državno proslavo dneva državnosti. Na radgonskem območju je posebni odbor sestavljen iz vseh veteranskih združenj vse soglasno potrdil, in tako so se udeleženci letošnjega pohoda prvo sredo v juliju, ob 18. uri zbrali pri spominskem obeležju v Radencih. Po pozdravnem nagovoru podžupana Radencev Janeza Konrada, se je kolona dobrih 200 pohodnikov, predvsem različnih veteranov in njihovih družinskih članov, pod vodstvom pod vodstvom Štefana Žalodca (OZVS) in Miha Straha (OZ borcev za vrednote NOB), ob reki Muri podala proti Radgoni, kamor so slabe dve uri pozneje prispeli do obeležja »Tetraeder« pri mostu, deset minut pozneje pa do spominskega obeležja »Nikoli več« v Gornji Radgoni, kjer je bila osrednja proslava. Po pozdravnem nagovoru radgonskega župana Antona Kampuša, je slavnostni govor imel minister za notranje zadeve RS, dr. Gregor Virant.

Celotna zadeva, pod nekakšnim nepisanim geslom „V Gornji Radgoni, Pomurju in Slovenskih goricah ni ločevanj in delitev“, saj so vsi govorci, moderatorja Dušan Zagorc in Nikolaj Brus, župan Gornje Radgone Anton Kampuš, in podžupan občine Radenci, Janez Konrad, ter slavnostni govornik, minister Virant, govorili v tem slogu, je bila sila prijetna in vsi pohodniki so lahko uživali. Vsi so opozorili na nedavno osrednjo proslavo dneva državnosti v Ljubljani (in Celju), ko so izločili nekatere organizacije, ter za primer vzeli območje skrajnjega severovzhoda države, kjer kljub različnim političnim opredelitvam ni ločevanj in delitev, ki da samo škodi, ne le ob tej hudi gospodarski krizi temveč sploh v vsakdanjem življenju. V Gornji Radgoni pa temu ni bilo tako, saj so vsi bili skupaj, tudi na družabnem srečanju v OŠ Gornja Radgona, kjer je vsem dvestotim pohodnikom ter več desetim drugim gostom dobro teknil pravi vojaški pasulj s prekajenim mesom, in kjer tudi lepe-spravljive besede in dobre kapljice ni manjkalo. V tem času so se prisotni predvsem spominjali dogodkov izpred dvaindvajsetih let. Vsi skupaj pa so si bili enotni, da se bodo udeležili tudi 13. pohoda ob meji, ki bo natanko čez eno leto, 3. julija 2013 v nasprotni smeri med Gornjo Radgono in Radenci.

Slavnostni govornik na prireditvi, minister za notranje zadeve dr. Gregor Virant je v svojem govoru med drugim povedal: „Svojo državo in meje lastne države smo si izborili v krvi, danes pa radi rečemo, da to ni tisto, za kar smo se borili. Priznati si moramo, da smo zapravili marsikatero prednost, ki smo jo imeli kot ena najuspešnejših novih članic EU. Ker nismo znali pravočasno sprejeti določenih rešitev, nismo bili dovolj pogumni ali ker nismo znali pravočasno udariti po mizi in narediti reda v državi. Zdaj nimamo več veliko izbire in moramo sprejeti marsikateri neprijeten ukrep. Ni druge možnosti, kot da počasi uravnotežimo javne finance, da država neha trošiti več, kot ustvari. Prav tako ni druge možnosti, kot da naredimo red v smislu pravne države, s tem da je treba priznati, da se tu stvari že premikajo in so nekateri mogočneži že pravnomočno obsojeni, za kar gre zasluga policiji, kriminalistom, tožilstvu in tudi sodiščem“. V nadaljevanju je Virant spomnil še na to, kako smo bili v letih osamosvajanja enotni kot narod. „Prav poudarjanje razlik in tega, kar nas deli, nas marsikdaj preveč ovira pri doseganju ciljev. Če se bomo znali bolj poslušati in upoštevati drugačna mnenja, če bomo bolj enotni, nam bo tudi šlo bolje“, je sklenil svoj govor minister Virant, ki se je s položitvijo cvetja k pomniku Nikoli več poklonil tudi spominu na žrtve vojne za Slovenijo. Hkrati je Virant komentiral tudi zadnje napade njegove nekdanje SDS, krčenje njegovega ministrstva, predvsem pa ukinjanje majhnih občin ter tudi upravnih enot...

Kaj so še povedali?

Anton Kampuš, župan občine Gornja Radgona: „Spoštovane udeleženke in udeleženci tega 12. pohoda ob meji in mejni reki Muri. Z vašo prisotnostjo dokazujemo, da spoštujemo vse vrednote naših prednikov, pa najsi gre z Mojstrove borce, člane NOB, Tigrovce, osamosvojitelje. Torej za vse tiste zavedne Slovenke in Slovence, ki so bili kdaj in bilo kje prispevali svoja dejanja in svoj trud na oltar domovine z vizijo samostojne Slovenije. Sedaj se dela drugače. Nekateri so poveličevani, nekateri spet zaničevani, to ni prava smer za Slovenijo. To obsojam in obsojamo, to nikamor ne pelje. To ni pot v lepšo in boljšo prihodnost, to je smer teme in mračne prihodnosti. Mi si tega ne želimo – to je napačna smer. Podpiramo smer združevanja, zaupanja, solidarnosti, medsebojnega spoštovanja, ter objektivne možnosti za vse, ki živijo v Sloveniji – predvsem za mlade. Lepo bi bilo, če bi tudi mnogi drugi sledili Gornji Radgoni, kjer vedno držimo skupaj in tako bi moralo biti povsod po Sloveniji. V Gornji Radgoni, v Slovenskih Goricah, v Pomurju, moramo držati skupaj, kot nas je učil naš velikan, akademik Anton Trstenjak. Samo to je pogoj za preživetje in za naš obstoj“.

Janez Konrad, radenski podžupan: „Čeprav smo se v zgodovini Slovenije morali Slovenci večkrat boriti za svojo domovino, smo si v zadnji vojni s skupnim nastopom izborili svojo samostojnost – svojo državo Slovenijo. Takrat se nismo ločevali po strankarskem ali verskem prepričanju. Vsi, ki so se kadar koli borili za našo domovino, so pomembni in jim moramo večno izkazovati hvaležnosti ter spoštovanje. Preveč domoljubov je dalo življenje za svobodo, ki jo lahko mi uživamo. Upamo lahko, da vojne več nikoli ne bo. Tovrstne prireditve so še toliko bolj pomembne v sedanjem času, ko smo dočakali trenutke totalne nestrpnosti in zanikanja vseh vrednot, sploh pa zanikanje naše polpretekle zgodovine. Nekateri se ne zavedajo, da je moč v slogi in da vsaj v teh gospodarsko kriznih časih ne podpihujemo zdrah in ne odpirajmo ideoloških ločevanj. Pred davnimi leti je naš poet Prešeren v Zdravljici napisal med drugim tudi naslednji verz: »edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima slava, vsi naj si v roke sežejo.« Bolj, ko gledam in berem te, nekatere skoraj preroške besede našega velikega pesnika, bolj se mi utira misel, da je strpnosti v našem vsakdanu zares premalo. Zato je današnja in tovrstne prireditve, ki še bodo, toliko bolj pomembna, da nas druži v spravi in mirnosti“.

Ladislav Lipič, predsednik ZVVS „Čeprav je osamosvojitvena vojna bila kratka, so bili doseženi vojaški in politični cilji. In vsega kar se je dogajalo v času osamosvajanja smo lahko veseli, nikakor pa ne moremo biti zadovoljni in veseli nad zadnjimi ločevanji in delitvami, ki jih povzročajo nekatere politične opcije. Vsi prapori in zastave, vsi grbi in označbe so simbol naše zgodovine in ponos vseh nas. Zato nas nihče nima pravico deliti in ločevati. Kdor pozablja kdo je stal v bran Sloveniji v letih 1941/45, kdor pozablja kdo so Tigrovci..., nikoli ne bo uspešen v svojih namerah in namenih...“

Tukaj si lahko ogledate slike.

Za prikaz gumbov, kot so "Všeč mi je", "Deli na FB", "Tweet", "G+" in komentarjev socialnih omrežij omogočite piškotke v nastavitvah, ki jih odprete na zavihku "Zasebnost" ob strani levo ali spodaj na gumbu "Dovoli piškotke"! Za pravilno delovanje novih nastavitev osvežite stran s pritiskom na tipko "F5".
Nahajate se: MKR Dogodki V Pomurju in Slovenskih goricah ni delitev in ločevanj